Kamp Planik Ražanac

Četrtek, 15. avgust - torek 20. avgust 2013

V torek je padla zamisel, da gremo še malo na morje. Doma je vročina neznosna in namakanje v morju bi bila prav dobrodošla ohladitev.V četrtek smo se od doma odpravili zgodaj zjutraj z osebnim avtomobilom. Na cesti ni bilo zastojen in razen vročine je bilo vse OK. Med potjo smo imeli več kratkih postankov za zajtrk, kavo in WC.



Namenjeni smo v kamp Planik, ki se nahaja v kraju Ražanac blizu Zadra. Kamp je nameščen v gostem borovem gozdu in nudi senco tudi v največji vročini. Tu najdeš mir in ta pravi edinstveni vonj po borovcih.



Tam nas je že na svoji parceli čakal naš AD. Turistov ni veliko, še kar nekaj parcel je praznih.



Zaradi pomanjkanja vode, cisterna vsake dva dni pripelje vodo.



Čez cel dan se sliši pesem škržatov. Zvečer pa, ko se vse umiri, se začnejo oglašati male zelene krastače. Zbirajo se v stoječi vodi pod pipo in ko se jim hočeš približati, se razbežijo na vse strani in tudi na drevo. Zelena krastača zelo dobro skače, plava in pleza. Podnevi se skriva pod kamni, v zemeljskih luknjah in v skalnih razpokah. Aktivna je ponoči. Krastača je neobčutljiva za slano vodo in sušo.

Javornik nad Črnim vrhom

Nedelja,11. avgust 2013



Toplo poletno jutro nas je v nedeljo zvabilo, da smo se odpravili na Javornik nad Črnim vrhom.

Že takoj na začetku smo v gozdu zagledali odvržena stara "kavtra". Bili smo kar malo jezni in razočarani nad malomarnimi ljudmi, ki ne znajo spoštovati narave. Iskali smo najlažjo pot čez podrta drevesa.



Šli smo mimo kapelice, ki stoji na desni strani ob cesti, ki pelje proti zaselku Šajsna Ravan. Na razpotju smo izbrali desno pot proti Čelkovem vrhu.



Na poti smo uživali ob pogledu na oddaljene hribe in se nastavljali soncu.



Povzpeli smo se do razglednega stolpa na vrhu Javornika 1240 m. Po 10 minutah hoje smo z vrha prišli do Pirnatove koče.



Tam smo se odžejali, potešili lakoto in posedeli za kratek čas.



Od tu nas je pot zanesla še do smučarske koče na Javorniku.



Tam smo opazovali sedežnice, ki so na vrh pripeljele mountabike kolesa in kolesarje, ki so se nato spuščali po MTB Parku Javornik v dolino.

Po najbližji poti smo se vrnili do avtomobila.

In se doma še naprej nastavljali soncu.

Z gondolo na Vogel

Torek, 30. julij 2013



Zbudimo se s čudovitim pogledom na po dežju očiščeno naravo. Ko se nadihamo jutranje svežine, se odpravimo čez cesto na obisk.



Z balkona je veličasten razgled na z meglo prekrit Triglav. Kmalu se megla razkroji in nam razkrije še dom Planika. V občudovanju nam je čas kar nekam ušel in na hitro smo se odločili, da gremo z gondolo na Vogel.



Ura je že 10 in kar malo pohitimo kupit karte. Potem pa na stopnicah čakamo.



Ob prihodu na vrh, je bil naš prvi postanek na razgledni točki.





Po široki makadamski cesti se vzpenjamo navzgor in se oziramo nazaj.



Dlakavi sleč in pikapolonica.



Povzpnemo se na razgledno točko predvrh Orlovih glav, kjer stoji križ in pozvonimo z zvončkom, ki menda izpolni prav vse želje.



Zamišljena in zagledana.



Razburjena in "kolesarsko" razpoložena.

Po nekaj urah raziskovanja in pohajkovanja po Voglu, se vračamo v dolino.



Ob prihodu v Ribčev Laz smo videli, da je cerkev sv. Janeza Krstnika odprta. Ustavili smo se, da si jo ogledamo. Cerkev je zelo stara, najstarejši del je nastal pred letom 1300.  Posebnost cerkve je baročni zvonik z dvojno čebulo in laterno iz leta 1738.Zavetnik furmanov, sv. Krištof je tu naslikan kar na treh freskah v različnih plasteh. Prva plast je bila naslikana okoli leta 1300, druga okoli leta 1400 in tretja okoli leta 1530. Za sv. Krištofa so ljudje verjeli, da jim pogled nanj prinaša srečen dan. Krištof, ki je od vseh najbolj ohranjen, ima na nogi kar 6 prstov.



Notranjost cerkve je bogato okrašena s freskami v več plasteh in iz različnih časovnih obdobij od romantike do baroka. Tu najdemo pevajoče angele s trakovi, ki imajo golše in zobe.



Na stropu obglavljenje Janeza Krstnika in njegova glava.



Na desni strani zgoraj najdemo dva bela hudiča. Cerkev nima glavnega oltarja, ker je v restavriranju. Z ogledom cerkve in  prostovoljnimi prispevki želijo čim prej obnoviti cerkev in tako omogočiti popolno doživetje te enkratne kulturne znamenitosti.

Na kamnitem mostu se z zadnjim pogledom na Bohinjsko jezero od njega poslovimo.

Ob prihodu k AD smo se kar malo ustrašili, saj je bil vhod zaprt z verigo in tablo prepovedano parkiranje. Hvala lastniku, da smo lahko verigo sami odstranili in pred odhodom domov AD preparkirali.