V torej je bil AD naročen na servis pri mehaniku v Volčjem Potoku. Po opravljenem pregledu smo se odločili, da namesto domov zavijemo v Arboretum.
Plačali smo vstopnino in se odpravili na sprehod in ogled po francoskem, starem, zgornjem in spodnjem angleškem parku, rozariju, jelovi dragi, Souvanovi loki in hujskem travniku.
Domžalska Tosama je tu slavila 90-letnico ustanovitve in drevesa so bila okrašena z velikimi cvetovi.
Razen dreves s cvetovi je bilo eno drevo okrašeno z kravatami Svilanit in eno drevo okrašeno z rdečimi, roza in modrimi nogavicami.
Ustavili smo se ob obolelem divjem kostanju, ki so ga delavci Arboretuma spremenili v drevo mumija.
Ogledali smo si razstavo tropskih metuljev, ki so v steklenjaku v pravem tropskem ozračju prosto letali.
Metulji so nas s svojimi pisanimi barvami, frfotanjem po rastlinjaku, srkanjem nektarja iz cvetov in pitjem soka citrone popolnoma očarali.
Ustavili smo se ob jezeru in čakali, da so k nam priplavale ribe. Najbolj opazen je bil koi krap. S pogledom sem jim povsod sledila. Sploh se jih nisem naveličala gledati. Nisem hotela stran. Če nekaj nočem, se znam z vsemi štirimi tačkami upreti.
Ker smo se že kar nekaj časa sprehajali, smo se vsedli na klopco ob jezeru. Vzeli smo si kratek počitek in vmes opazovali race. Najbolj pogosta raca v Arboretumu je mlakarica. Samci so s svojo bleščečo zeleno glavo pravi lepotci. Samice so rjavo grahaste. Tako očitna spolna dvoličnost je značilna za vrste ptic, kjer samci ne sodelujejo pri valjenju jajc. Varovalna barva samic je za valjenje primernejša, saj jih plenilci težje opazijo.
Dolgo časa smo se mudili ob ribniku s kačjimi pastirji. Ob njihovem igrivem spreletavanju nad vodno gladino, vratolomnih akrobacijah in čudovitih barvah smo bili čisto prevzeti. Bliskovito so se poganjali v različne smeri in navidez brezbrižno jadrali.
V tem prelepem okolju smo se zamudili kar nekaj časa in se za tisti dan naužili dovolj svežega zraka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar