Prvi letošnji sneg

Včeraj je prvi sneg pobelil naše dvorišče in treba je bilo kidati. Cene mi je oblekel plašček in me povabil s sabo kot pomočnico kidanja. Seveda, jaz kidala nisem, sem ga pa z lajanjem spodbujala pri tem delu. Nagajala sem mu in se mu postavljala pred lopato ali pa lovila sneg, ki ga je metal stran. Z gobčkom sem rila po snegu in ga tudi malo pojedla. Na snegu sem bila toliko časa, dokler me ni zazeblo v tačke in me je Cene nagnal domov.

 

Po napornem delu, si je Cene pripravil malico. Ker ga je nekdo od domačih nekaj zmotil, je malico odložil na omaro. Meni je tako dišalo in sem čakala, če se me bo usmilil in mi namenil en kos njegove malice. Tudi jaz sem si jo zaslužila, saj sem mu pridno pomagala. No prav nič ni bilo od tega. Sam je vse pojedel, meni pa je rekel, da imam brikete.

Današnje nedeljsko jutro

  

 

Tako pa sem uživala danes zjutraj po neprehojenem, čisto svežem, mehkem, čistem in mrzlem snegu. Pihal je mrzel veter. Izza oblakov je posijalo sonce, vendar ne dovolj močno, da bi pregnalo mrzlo jutro. Skakala in norela sem po snegu, ga vohala in jedla. Ko me je zazeblo v tačke, sem se odpravila domov. Po prihodu domov si vedno umijem tačke z mlačno vodo in z njih sperem sol, ki se prime na moje blazinice. Potem jih obrišem še z brisačo. Tako moje tačke pozimi ostanejo zdrave in nepoškodovane. Pa tudi, če si tačk ne bi umila, bi sol polizala, kar pa je zelo nezdravo in tudi škodljivo.

Na toplem  radiatorju sem si še do konca posušila tačke, se pogrela in sneg opazovala skozi okno.