V nedeljo je bil tradicionalni pohod med Vrhpoljskimi vinogradi. Pihala je močna burja, ki pa nas ni prepričala, da bi se pohodu odpovedali. Štartali smo ob 8 uri zjutraj.
Pot je bila zelo dobro markirana s kažipoti, na katerih je pisalo pohod. Vseskozi so nas spremljale rumene puščice in krogci. Burja je bila tako močna, da bi me na tem zidu skoraj odpihnila. Sreča moje je bila, da sem bila privezana na fleksiju.
Pot nas je peljala skozi vinograde mimo vasice Duplje in mimo znamenitega dvorca Zemono.
Videli smo različne kapelice, ki so postavljene ob cestah in pričajo o povezanosti življenja in duhovnosti.
 |
| Prvo postajališče za čaj in kuhano vino. |
 |
| Pot navzgor. |
 |
| Pot navzdol po makadamu |
Obhodili smo Stari grad, ki stoji na skali na hribu nad mestom Vipava. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo močno obzidje. Z njega je lep razgled na Vipavsko dolino.
 |
| Obzidje in Cindi |
 |
| Vasica Vrhpolje |
Sredi vasi stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana. Zgrajena je bila leta 1875.
 |
| Motiv križanega. |
Vodnjak ob cerkvi in kostanjeva drevesa, kjer so Nemci leta 1943 obesili deset partizanov, zajetih na Nanosu.
Soteska hudournika Bela.
Občudovali smo mogočno steno, ki jo je voda skozi tisočletja grizla in na njej pustila čudovite sledi. Šli smo mimo znane plezalne stene, ki jo pozna in obiskuje veliko plezalcev.
V vas smo se spustili mimo cerkvice sv. Ahacija.
Po treh urah in pol smo prispeli na cilj. Privoščili smo si zasluženo malico. Seveda eni klobaso, joto in vino, drugi pa samo brikete in en koreček.
Zadovoljna, prepihana od burje in prav nič utrujena sem čakala, da smo se odpeljali proti domu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar