Med Vrhpoljskimi vinogradi

V nedeljo je bil tradicionalni pohod med Vrhpoljskimi vinogradi. Pihala je močna burja, ki pa nas ni prepričala, da bi se pohodu odpovedali. Štartali smo ob 8 uri zjutraj. 

Pot je bila zelo dobro markirana s kažipoti, na katerih je pisalo pohod. Vseskozi so nas spremljale rumene puščice in krogci. Burja je bila tako močna, da bi me na tem zidu skoraj odpihnila. Sreča moje je bila, da sem bila privezana na fleksiju.

Pot nas je peljala skozi vinograde mimo vasice Duplje in mimo znamenitega dvorca Zemono.

 

Videli smo različne kapelice, ki  so postavljene ob cestah in pričajo o povezanosti življenja in duhovnosti. 

Prvo postajališče za čaj in kuhano vino.

Pot navzgor.

Pot navzdol po makadamu



Obhodili smo Stari grad, ki stoji na skali na hribu nad mestom Vipava. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo močno obzidje. Z njega je lep razgled na Vipavsko dolino.

Obzidje in Cindi

Vasica Vrhpolje

Sredi vasi stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana. Zgrajena je bila leta 1875.

Motiv križanega.

Vodnjak ob cerkvi in kostanjeva drevesa, kjer so Nemci leta 1943 obesili deset partizanov, zajetih na Nanosu. 

Soteska hudournika Bela.

Občudovali smo mogočno steno, ki jo je voda skozi tisočletja grizla in na njej pustila čudovite sledi. Šli smo mimo znane plezalne stene, ki jo pozna in obiskuje veliko plezalcev.

 

V vas smo se spustili mimo cerkvice sv. Ahacija.

Po treh urah in pol smo prispeli na cilj. Privoščili smo si zasluženo malico. Seveda eni klobaso, joto in vino, drugi pa samo brikete in en koreček.

Zadovoljna, prepihana od burje in prav nič utrujena sem čakala, da smo se odpeljali proti domu.

Nadzor



Rina nadzoruje Rafaela pri urejanju njenih slik, ki jih bo poslal njeni mamici Cindi.



Vkopana s tačkami v snegu



Že tečem



Brdo pri Kranju

V soboto je bil lep, topel, sončen dan. Sklenili smo, da ga ne bomo preživeli doma. Odpravili smo se proti Gorenjski in se ustavili na Brdu pri Kranju.

Odločili smo se, da prehodimo pot okoli posestva Brdo, ki je dolga 9,7 kilometra in poteka ob ograji protokolarnega posestva Brdo. Pot je priljubljena med pohodniki, kolesarji in tekači.

Na začetku poti

Večji del poti poteka skozi gozd po utrjeni makadamski podlagi. V tem času je bila pot blatna, po senčni strani na nekaterih mestih še ledena ali zasnežena.

Skozi mrežo sem videla srnjaka, ki je nepremično stal in nas opazoval. Na drevesih ob poti so se skrivale ptičke in nas razveseljevale s svojim žvrgolenjem. V zraku so v letu kričale vrane.

Iščem krtka

Po celi poti sem vohala nešteto različnih vonjav. Najbolj mi je bil všeč vonj po gnoju. Že sem imela levo ramo pripravljeno, da se najprej z njo podrsam po meni dišečem gnoju in potem še z ostalim hrbtnim delom telesa,  ko sta moja dva oba zakričala name, da tega ne smem. No, slikovnih dokazov nimamo, ker se je vse to zelo hitro dogajalo.



V zraku vidim vrane



Tako sem bila umazana po celem trebuščku.

V zraku avion

Na zahodni strani ob hotelu Kokra je del poti asfaltiran. Tukaj pa poteka ob cesti Predoslje-Kokrica po pločniku s kolesarsko stezo, kjer se nahaja tudi  glavni vhod na posestvo. Tam pa je zame itak prepovedano. 

Na koncu poti v bližini, kjer smo imeli parkiran avto, sem si ogledala še tale brdski mlin Brdo. Malo sem razmišljala, da bi si trebušček oprala v tem potočku. Voda je bila premrzla in tega rajši nisem naredila.

Binca na Bledu

Ob pogledu na tega čudovitega laboda na Bledu in račke, se je Binca postavila v pozo pripravljenosti. Napete ima prav vse mišice in samo opazuje.

Moje postelje

Postelja v jedilnici

To posteljo imam postavljeno v jedilnici. Vsak dan v času kosila se spravim vanjo in tam zaspim. Prav mi pride tudi takrat, ko imamo obiske. Zelo rada sem v bližini ljudi.  Ker ne smem nergati in se motoviliti okrog gostov, tukaj ležim ali sedim in poslušam.

Včasih si je mojo posteljo prisvojila Kala, psička pasme avstralski govedar. Povedati moram, da sem z njo v sorodu po lastnikih. Čeprav v "zveriženi" pozi, je v njej lahko globoko in mirno spala.

V tej postelji so spali tudi moji mladički.

Postelja v spalnici

Tako posteljo imam v spalnici.

V tej postelji so moji mladički noreli, se igrali, jo grizli in spali.

Posebna postelja

Tudi v taki postelji se lahko zaspi.

Spanje v dvoje

Cindi in Kala

Kala opazuje, če jo je kdo videl, da je skočila na posteljo. Čisto se je stisnila v kot in se dela nevidno.  Dobro ve, da ji njen lastnik ne dovoli ležanja na postelji ali kavču. Če bi se znala, bi se prav gotovo pokrila čez glavo in se tako skrila.

Mama Cindi in Airy

Moje spalne navade

Spanje na kavču in fotelju

Imam mnogo različnih načinov spanja in "postelj". Pozimi, ko pridem s sprehoda in me malo zebe, se zelo rada zleknem na toplo, mehko odejo. Zadnje tačke iztegnem nazaj toliko, kolikor jih le lahko. Ko mi "zakuha" se pomaknen na naslonjalo kavča in spim naprej. V globokem spanju glasno smrčim.

Vsako jutro, ko moji odidejo od doma, se razkomotim na fotelju in prav tam me dobijo, ko pridejo domov.

Kadar je na kavču vzglavnik, po naše pavštar in ni nikogar od mojih v bližini, prav hitro to izkoristim in se na njem zvijem v klobčič. Z enim očesom nekaj časa opazujem od kje se bo kdo pojavil in me napodil stran. Ko ni nikogar, lepo zaspim.

Vedno kadar tako zaspim, se mi moji smejijo.

Spanje na sončku

Rada imam sonček, saj me pozimi tako lepo pogreje. Moje doma gledam v eno mero in jim težim toliko časa, dokler se ne zavejo, da bi rada imela posteljo na soncu. Tam je meni in mojemu  trebuščku zelo prijetno in toplo. Pa še kakšno porcijo vitamina D tako dobim.

Vedno, ko se vrnem domov s sprehoda, sem še zelo razigrana. Takrat se moram še malo poigrati s slončkom Benjaminčkom. Vlačim ga sem in tja. Z njim skačem po kavču, nanj grčim in ga grizem za ušesa. Ko mi je dovolj, poiščem prostor, kjer v stanovanje skozi okno še sije zimski sonček. Tam spustim slončka na tla in oba za nekaj časa lepo zaspiva.

Spanje na postelji

Včasih grem v Cenetovo sobo in tako ležim na njegovi postelji. Ko on študira za pisalno mizo, ga jaz s postelje opazujem. Biti moram pri miru in ga ne smem motiti.

Totalno sem umirjena in pripravljena na spanje.

Včasih zaspim zleknjena na boku in z glavo na vzglavniku.                              Včasih pa se zvijem v klobčič.

 

Spanje na terasi

Pod bodečim asparagusom