Štorje - vrata v deželo terana

Sobota, 8. marec 2025

Po končanem pohodu po Mitskem parku, sva se odpeljala v vas Majcni pri Štorjah na Izletniško kmetijo Klančar Na vasi. Tam je doma turistična vodnica Krasa in Brkinov Jasna Klančar, ki nas bo popeljala na ogled vasi Štorje. 

Prišla sva prezgodaj in vodnica naju je prijazno povabila na vrt. Kmalu so začeli prihajati tudi ostali udeleženci. Ko smo se vsi zbrali in se podpisali, nas je v svojem lepem in domačem okolju vrta pozdravila, za njo pa še predsednik Društva turističnih vodnikov Krasa in Brkinov Bogdan Macarol. Po nagovoru in kratkem opisu poti, smo se peš odpravili proti Štorjam - vratom v deželo terana. 

 

Kmalu smo prišli do Vezkovega kopišča - vrat v deželo terana z vzhodne strani. 

Nadaljevali smo do cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena v letih 1848 do 1852 na mestu starejše cerkve. Obdana je bila z obzidjem in ostanki protiturškega tabora.  

Oprema v notranjosti cerkve je lesena in kamnita. 

Vstopili smo v staro mrliško vežico. Na levi strani se nahaja najstarejši nagrobnik kamniti križ, ki nosi letnico 1822. 

. V vežici je urejen lapidarij, kjer so razstavljeni stari, zapuščeni nagrobniki.

Z ogledom smo nadaljevali skozi vas, kjer smo se ustavili pri kovinski napravi za obrezovanje parkljev živine. To delo so lahko opravljali samo za to usposobljeni krajani. 

Naš naslednji postanek je bil  Pr' Komarjevih, kjer kuhajo žganje že od nekdaj. Imajo 80-litrski kotel, ki so ga predniki uporabljali že v času 2. svetovne vojne. Tina in Ivan Gerželj sta nam razložila vse o izdelavi gina in kraških zeliščih, ki jih ta vsebuje. Komarjev gin A+ se ponaša z dvojnim zlatim priznanjem - kot najboljši gin v Sloveniji in v kategoriji London Dry gin. 

Šli smo mimo hiše, ki ima dvokatno streho krito s skrilnato kritino.

Sredi vasi se nahaja Šafarjev kal, ki je včasih služil za napajanje živine. Med 1. sv. vojno so vojaki zabetonirali dno za potrebe avstro-ogrske vojske. V kasnejšem obdobju se je v poletnih mesecih v njemu mladina kopala, pozimi pa drsala. Tudi danes je kal pomemben, saj se v njemu razmnožuje navadna krastača.

 

Pred zadružnim domom sta nama mlekarici na šaljiv način zaigrali prizor iz časov, ko so še vozile mleko za prodajo v posodah na kolesu, jajca in zelenjavo pa v vozičkih (karjolah) na dveh kolesih.

Dobili smo tudi piškote in veliko skodelico mleka, ki je bilo odlično. 

                                       

V zadružnem domu smo si ogledali Galerijo kamna Gabrijela Jerama. V njej je razstavljena bogata zbirka vzorcev kamnov iz kraških kamnolomov, kamni po načinu nastajanja, minerali in izdelki iz kamna. Na ogled je staro orodje, ki so ga nekoč uporabljali za pridobivanje in obdelavo kamna. Gabrijel Jeram je eden najbolj znanih kraških kamnosekov. O očetu in njegovi bogati zbirki, nam je z velikim ponosom povedal njegov sin. 

Po končanem ogledu smo se vračali na Izletniško kmetijo Na vasi. 

Tam smo bili postreženi z domačim kruhom, sirom in pijačo. Po prijetnem druženje je prišel čas, ko sva se midva poslovila. Zahvalila sva se vodnici, saj nama je bilo v njeni družbi in v družbi ostalih udeležencev zelo lepo in prijetno.

 

Ker pa je bil ta dan mednarodni dan žena, ki se ga praznuje od leta 1917, je vsaka udeleženka na koncu dobila svoj nagelj, ki ga je vodnica sama naredila. Dobil pa ga je tudi vsak udeleženec, ki ga je lahko komu podaril ali pa obdržal za svoj praznik 40 mučenikov.