S Fabianijevo zgodbo po Štanjelu

Nedelja, 23. februar 2025

Po ogledu Divaške jame, sva se odpeljala v Štanjel, kjer sva se ob 14. uri udeležila vodenega ogleda S Fabianijevo zgodbo po Štanjelu.

Zbrali smo se pred pred grajskim dvoriščem, kjer sta nas pozdravila turistična vodnica Vlasta Markočič in predsednik Društva turističnih vodnikov Krasa in Brkinov Bogdan Macarol. Po kratkem uvodu o ogledu Fabianijevega Štanjela, smo odšli v Kvadratni stolp.

V njemu smo si ogledali stalno razstavo o življenju in delu Maksa Fabianija (1865-1962). Rodil se je v Kobdilju kot dvanajsti od štirinajstih otrok veleposestnika Antona Fabianija in plemkinje Charlotte von Kofler. S Krasa je Maks odšel na šolanje v Ljubljano in nato na študij arhitekture na Dunaj. Bil je arhitekt, urbanist, izumitelj, profesor, pisatelj, inovator, politik in vizionar. Zasnoval je prvi urbanistični načrt za obnovo popotresne Ljubljane konec 19. stoletja, po katerem se je kasneje zgledoval arhitekt Jože Plečnik. Njegova dela najdemo v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Poljski. Leta 1962 je umrl v Gorici. Tam je bil pokopan do leta 1984, ko so njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče sv. Gregorja v Kobdilju.

Po ogledu razstave smo se odpravili po Štanjelu.

Fabiani je v Štanjelu pustil velik pečat. Obnovil in preuredil je stopnišče in vaški trg, Kraško hišo z vaškim vodnjakom, vhodni stolp,... 

Pod vilo Ferrari je terasasto zasnoval Ferrarijev vrt. Njegova posebnost je vodovodni sistem, ki inovativno in brez zahtevnih tehnologij rešuje problem vode na Krasu. Najlepši del parka je otoček z bazenom in beneškim mostičkom. Vrt je bil leta 1999 proglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 

Po končanem ogledu smo se zbrali v Grajžarjevi galeriji, kjer nam je vodnica Vlasta Markočič povedala dve kratki, zanimivi zgodbi ob slikah na majhnem lesenem odru po japonski umetniški obliki pripovedovanja zgodb kamišibaj.

Ob narezku in dobri pijači smo zaključili S Fabiananijevo zgodbo po Štanjelu. Bilo je zelo poučno, saj smo izvedeli veliko novega in zanimivega. Velika zahvala gre naši vodnici Vlasti Markočič, ki nas je z velikim veseljem in znanjem popeljala po življenju in delu Maksa Fabianija 

 

V branje nam je predlagala knjigo Murva Fabianijevih, ki jo je napisal Renato Ferrari in knjigo Akma, ki jo je napisal Maks Fabiani. Na dvorišču vile Fabiani še danes kraljuje 400 letna murva, ki je zaščitena naravna vrednota.