Pohod po Magajnovi poti na Vremščico

Sobota, 25. marec 2017

Prvič smo se udeležili že 10. tradicionalnega pohoda po Magajnovi poti. Bilo nas je kar nekaj pohodnikov, ki smo se že srečali na kakšnem pohodu. Prav lepo in prijetno je bilo z njimi poklepetati. Pohod smo začeli ob 8,30 pred večnamensko dvorano v Famljah. Zgovorna vodička, z veliko znanja, nam je že na začetku povedala glavne stvari o vaseh skozi katere se bomo sprehodili. Prav tako nam je razložila o poteku pohoda, postankih in zanimivostih, ki ji bomo videli na poti.

Pot je krožna in zajema Vremski Britof - Gornje Vreme - vrh Vremščice - Dolnje Vreme - Vremski Britof. To je pot, po kateri je hodil tudi pisatelj dr. Bogomir Magajna, rojen v Gornjih Vremah.

Parkirišče pred športnim centrom Vreme v Famljah.

Vas Famlje je poznana predvsem kot rudarska vas, saj je tu izkopavanje črnega premoga potekalo vse od francoskih časov naprej. Ko je dejavnost leta 1964 izumrla, so za njo ostali številni rudniški objekti in predmeti.

 

Pot je označena s podobo Brkonje Čeljustnika.

Začetek pohoda.

Makselnov portal.

Vremski Britof je središče Vremske doline. Šli smo mimo Makselnovega portala na Deklevovi domačiji, s portretom na obokanih vratih. 

Pogled na Vremščico.

Rojstna hiša bratov Magajna.

Spominska plošča.

Nečak Ivko Spetič Magajna.

V Gornjih Vremah se je rodil pisatelj Bogomir Magajna. Po izobrazbi je bil psihiater, svoje delo je opravljal v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani. Pisal je za otroke in odrasle. Tradicijo pisanja pa nadaljuje tudi nečak Ivko Spetič Magajna. Bil je tako prijazen, da nam je na kratko povedal o življenju bratov Magajna. Ko je končal, smo z zanimanjem poslušali še delček Bogomirjeve pravljice Brkonja Čeljustnik.
   

Čudoviti razgledi.

 

Blizu vrha stoji obnovljena cerkvica sv. Urbana, kjer smo naredili postanek. V sklopu pohoda je bil tudi ogled cerkvice. Deležni smo bili zanimive in slikovite razlage o gradnji nove cerkve in njene notranjosti.

 Vrh Vremščice tvorijo obširni travniki.

Na vrhu Vremščice (1027 m).

Nazaj v dolino.

 

Jota.

KD Borjač iz Sežane.

Na izhodišče smo se vrnili ob 13. uri. Tam nas je že čakala odlična jota. Deležni smo bili kulturnega programa, kjer so nastopali učenci podružnične šole Vreme. Mlada fanta sta zaigrala na harmoniko, pohodniki in domačini pa smo ju vzpodbujali s ploskanjem. Na koncu so nam zapele še pevke iz KD Borjač iz Sežane. S tem se je tudi naše druženje zaključilo.