Igorjev pohod od kala do kala

Nedelja, 5. februar 2017

Udeležili smo se Igorjevega pohoda od kala do kala, ki je vsako leto organiziran ob svetovnem dnevu mokrišč (2. februar). Ime je dobil po Igorji Maherju (1963-2009), biologu, fotografu, publicistu, ki je ta pohod tudi oblikoval.

Med mokrišča, čeprav skromna po velikosti se prištevajo tudi kali. To so stoječe vode naravnega ali umetnega nastanka, v katerih se vsaj del leta zadržuje vode. Kale so nekoč gradili predvsem za napajanje živine. Živina je teptala kale in s tem tudi glino. Kalom je zagotavljala nepropustnost. Brez živine pa so se kali izsušili in zarasli, številne so zasuli. Kot edine površinske vode na Krasu so kali izredno pomembni za ohranjanje narave, saj omogočijo preživetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki so odvisne od vode. Ob trasi pohoda, ki je speljana po vasi Pliskovica in njeni okolici smo si ogledali kar nekaj kalov.

Prihod v Pliskovico.

Pliska je eno od imen za drobno, živahno ptico, ki jo poznamo še kot belo pastirico in tresorepko. Imena izdajajo, da je povezana s pastirji, da pliska, kar pomeni, da udarja z repom ob tla. Pastirji, ki so prvi naselili te kraje s čredami drobnice, so med pašo opazovali ptice pliske, ki so skakale okoli njihovih ovac. Najbolj živahne ovce so po živahnih pticah poimenovali Pliske. Tako naj bi ptice in ovce dale ime vasi Pliskovica.

Vinograd sredi vasi in cerkev sv. Tomaža.

Pohod smo začeli v središču vasi, pod Latnikom evropskega prijateljstva. Latnik simbolizira prijateljstvo s sosednjo čezmejno občino Zgonik in 25 članicami Evropske unije. Latnik obeležuje države z njihovimi zastavami in imeni.

Poleg Latnika evropskega prijateljstva, kjer je že posajenih 25 trt so posadili še trto sorte žametna črnina. Je potomka najstarejše trte na svetu stare preko 400 let iz Maribora.

Oznaka za Pliskino pot.

Informacije o nastanku imena Pliskovica.

Zbor pohodnikov in odhod ob 10. uri.

Med pohodom smo bili deležni odlične razlage.

Komunska štirna z letnico 1892. Na njenem mestu naj bi nekoč stal kal.

Kamnito okno.

Lipa stara preko 400 let, se nahaja na najvišji točki v vasi Pliskovica, pred cerkvijo sv. Tomaža.

V tej hiši je v letih od 1906 do 1908 živel Srečko Kosovel.

Spominska plošča.

Na tem mestu je 1. bataljon Srečko Kosovel 19. oktobra 1943 zajel in razorožil 273 italijanskih karabinerjev in 11 fašistov, ter jim zaplenil mnogo bojne opreme. 

Sredi in okoli vasi so razporejeni vinogradi.

Na Goricah, kjer je danes urejena avtobusna postaja, je bil kal za napajanje živine skopan v živo skalo.

Zaraščen kal.

Kal.

Postanek za čaj.

Kal Mlačna, obnovljen leta 2007 v okviru projekta "1001 kal - 1001 zgodba o življenju".

Največji kal Mlačna.

Kal.

Kal Podbreg-včasih priljubljeno kopališče.

Panovski gozd.

Kal.

Ponovno v Pliskovici.

Kalune (kamniti vhodi) v kraška dvorišča.

Borjač.

Borjač pomeni zaprto kraško dvorišče, ki združuje bivalne in gospodarske prostore in ščiti pred burjo.

Mladinski hotel Pliskovica.

Mladinski hotel v Pliskovici deluje v obnovljeni kraški domačiji, zaščiteni kot kulturni spomenik. Tukaj smo končali z našim 6,7 km dolgim pohodom. Dobili smo toplo malico in se potem tik pred dežjem odpravili proti domu.