Pohod po Napoleonski cesti od Opčin do Proseka

Nedelja, 17. januar 2016

Zopet smo bili skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije-Podružnica za Kras na pohodu po Napoleonski poti od Opčin do Proseka.

Zbrala se nas je kar lepa kolona avtomobilov, ki se je izpred stare avtobusne postaje Sežana odpeljala proti Italiji. Mejo smo prečkali na Fernetičih in nadaljevali proti Opčinam, kjer smo pri krožišču brezplačno parkirali.

 

Od tam smo se ob tramvajski progi odpravili do obeliska. Postavljen je bil leta 1839 v znak hvaležnosti avstrijskemu cesarju Francu I., ki je dal zgraditi cesto med Opčinami in Trstom.

Skupaj zbrani smo poslušali kratko razlago o obelisku, Napoleonski cesti, postanku pri Marijinemu svetišči na Vejni (Monte Grisa) in vrnitvi po krožni poti mimo križevega pota.  

Zagnano smo krenili po eni najbolj obiskovanih pešpoti Napoleonski cesti oz. Napoleonici. Legenda pravi, da so "Napoleonsko cesto" odprle Napoleonove čete, ko so 23. marca 1797 dosegle Trst. Njeno uradno ime je "Vicentinska cesta", po priimku projektanta inženirja Vicentinija, ki je leta 1821 določil kje bo potekala prevozna cesta, ki naj bi se začela na Proseku in bi povezovala kraško planoto s Trstom.

Svetilnik zmage v Trstu.

Precejšnja nadmorska višina ceste nam je ponujala prelepe razglede. 

Po peščeni Napoleonici.

Po asfaltirani Napoleonici.

Pogled na grad Miramare in izliv Soče.

Alpinistično plezališče Napoleonica.

Pogled na morje, mali pristan in plezališče.

Informativna tabla.

Ko smo hodili po široki, asfaltirani cesti so nas privlačile nenavadne, mogočne in visoke stene. 

Strmo v hrib.

Razgledni stolp Italia.

Kompas na tleh razglednega stolpa.

Razgled na Tržaški zaliv in svetišče.

V borovem gozdičku.

Ploščad pred svetiščem, kjer se nahaja 15. slika križevega pota, Kristusovo vstajenje.

Pogled s ploščadi.

Svetišče Marije, Matere in Kraljice.

Ko smo pred sabo zagledali mogočno nacionalno svetišče Marije, Matere in Kraljice, smo obstali. Ustavili smo se in noge niso hotele naprej. Zagledali smo se v nenavadno, betonsko, piramidasto cerkev.

Zgornje svetišče.

Oltar Marije iz Fatime.

Božji Oltar.

Vstopili smo v notranjost cerkve, ki je v v dveh nadstropjih. Zgornje nadstropje je odprto, svetlo, ogromno. Tu se nahaja oltar Marije iz Fatime, božji oltar, orgle, .....

Oltar sv. Cirila in sv. Metoda.

Po stopnicah smo se odpravili v spodnje nadstropje, kjer se nahajajo različni oltarji.

Bilo je hladno in nekateri so se v kavarni pogreli s čajem in kavo. Mi pa smo zunaj v zavetju cerkve pomalicali.

Svojo pot smo nadaljevali mimo kalvarije (Via Crucis) in skozi gozd nazaj do obeliska.

Pazi, tramvaj !

Od tam pa smo se vsak po svoje odpravili do parkiranih avtomobilov in se odpeljali proti domu.   

 

Namesto mimo Postojne smo zavili proti Vipavi, Colu in Črnemu vrhu. Tam pa nas je pričakala prava zimska pravljica. Drevesa okrašena s snegom, ki so se s svojimi vejami sklanjala proti zemlji. Idilična mala cerkvica v objemu košatih, zasneženih iglavcev. Kratko pot smo naredili, da smo lahko v enem samem dnevu uživali v modrini morja in beli zimi.