5. DAN
Sobota, 9. maj 2015
Terme Banjište-Debarsko jezero-Vevčani-Struga-Ohrid
Zgodaj zjutraj so nas zbudili prvi obiskovalci starih term. Vstali smo in na sprehodu naleteli na varnostnika. Z njim smo na dolgo poklepetali. Pozna Slovenijo. Pove nam, da so terme zdravilne za revmatične bolnike in kožne bolezni.
Pokazal nam je izvir pitne zdravilne vode. Radovedni smo jo takoj nekaj popili in se z njo umili. Za piti je grozna, smrdi po gnilih jajcih. Menda pa pomaga pri prebavnih težavah in človeka pomladi.
Na drugi strani nam je pokazal njen izvir.
Za popotnico smo si vodo natočili v steklenico in se odpravili proti Debarskem jezeru. Narava je bila prekrasna, drugačna, razgibana.
Na poti smo se ustavili na odstavnem pasu zraven starega avtobusa z domačimi turisti in poslikali Debarsko jezero.
Ob njem smo naredili postanek. Na drugi strani ceste smo zagledali sestradanega psa. Imeli smo še nekaj kruha in z njim smo vsaj malo nahranili sestradanca. Umaknil se je na cesto in avtomobili so morali voziti okoli njega.
Ko smo jezero gledali od daleč, se nam je zdelo, da je čisto.
Pa smo se zmotili. Jezero je bilo polno umazanije, naplavljenih in odvrženih odpadkov.
Nadaljevali smo proti vasi Vevčani.
Parkirali smo prav v središču zraven info točke, ki pa je bila zaprta. Takoj nas je obgovoril mimoidoči in nam v slovenskem jeziku povedal, da je zaprto. V Sloveniji je delal 40 let in sedaj je upokojenec. Pokazal nam je pot do Vevčanskih izvirov.
Povzpeli smo se po ulici in prišli do hišice, kjer smo za ogled plačali 20 DEN/os.
Po lepi sprehajalni poti smo si ogledali kristalno čisto, izvirno vodo.
Prijetno nas je hladila in prav uživali smo v sprehodu. Zelena narava, čisti zrak, bistra voda, mir in prijetna tišina.
Na poti nazaj smo na drugi strani trgovinice videli poceni in naravno hlajenje pijače.
Tu smo se zelo prijetno počutili. Imeli smo nekakšen občutek domačnosti. Tako smo še malo kolovratili naokrog, posedeli na terasi, popili kavo in se potem počasi odpravili proti Strugi.
Tam smo parkirali misleč, da je zastonj. Opa, takoj je bil zraven inkasant. Zaračunal nam je 100 DEN za cel dan, mi pa bi parkirali samo za urico. Odločili smo se, da gremo naprej. Pa nam je dovolil parkiranje brez plačila.
Struga je živahno turistično mestece. Ob jezeru je veliko prijetnih lokalov. Urejeno je sprehajališče.
Prečkali smo most, kjer priteče iz Ohridskega jezera reka Črni Drim. Po eni uri smo nadaljevali proti Ohridu.
Prav blizu Ohridskega jezera smo kmalu našli parkirišče. Tam je restavracija Europe. Še predno smo našli prostor za parkiranje, nam je natakar pomahal, da lahko parkiramo ob restavraciji brezplačno.
Ker smo bili lačni, smo za brezplačno parkiranje odšli v restavracijo na makedonsko kosilo gravče tavče. Bilo je zelo okusno in bolj poceni kot parkirnina.
Imeli smo še cel popoldan za ogledovanje prelepega Ohrida, ki je pod zaščito Unesca.
V parku smo se ustavili pri spomeniku Cirila in Metoda.
Ob jezeru in po ozkih uličicah smo prišli do bazilike sv. Sofije, ki je najvažnejši makedonski spomenik iz srednjega veka.
Od tam so nas noge kar same ponesle do cerkve sv. Jovan Kaneo, ki stoji na skali nad jezerom.
Radovedno smo pogledali čez skalo v globino jezera. Mislili smo, da mogoče priplava mimo mala riba plašica. Njene luske so edina znana sestavina za izdelavo Ohridskih biserov. Nismo pa bili edini, ki so gledali z višine na jezero.
Tudi tukaj nam je prišla zaželet srečo pikapolonica. Nekam je kar naša stalna obiskovalka na naših dopustih in potepanjih.
Od tam smo nadaljevali na Plaošnik, ki je arheološko najdišče kot tudi sveti prostor. Tu so arheologi našli ostanke zgradb z lepimi mozaiki. Tu stoji cerkev sv Pantelejmona, ki jo je dal zgraditi sv. Kliment leta 893.
Ko je začelo deževati, smo bili brez dežnikov. Odločili smo se, da se vrnemo v AD in z ogledom nadaljujemo naslednji dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar