Potepanje po Makedoniji / Kuklica

9. DAN
Sreda, 13. maj 2015

Kavadarci-Negotino-Stobi-Veles-Štip-Kuklica

Kljub motečim zvokom iz bližnje tovarne, ki je začela obratovati ob 22. uri ponoči in lajajočim psom, smo dobro spali. Zjutraj, ko je sonce poslalo prve sončne žarke, smo mi že bili budni.

Pri uličnem prodajalcu smo za zajtrk kupili tradicionalni pekovski izdelek varen gevrek.

Ogledali smo si del mesta z občino.

Takoj iz mesta nas je pritegnila obnovljena cerkev sv. Petke.

Nadaljevali smo proti mestu Negotino, ki se nahaja v regiji Tikveš in je znana po svojih proizvodih vina in rakije. Tam smo se zadržali kratek čas.

Iz Negotina smo se peljali v Stobi, ki je najbolj znano arheološkega najdbišča v Makedoniji. Plačali smo 120 DEN/os.. Prijazna vodička se nam je ponudila za vodenje. Tako smo bili deležni ne samo ogleda, ampak tudi dobre razlage.

Videli smo ostanke bogate zgodovine, ulice, majhno kopališče za ženske, veliko kopališče za moške, fontano, amfiteater, škofovsko in druge bazilike, Teodosievo palačo, casino, krstilnico, itd..

Izvedeli smo kako renovirajo in ohranjajo čudovite mozaike.

Od tam nas je cesta vodila proti Velesu, mestu, ki je večkrat zamenjalo svoje ime. Ko smo prečkali most in zavili levo, smo zagledali veliko, brezplačno parkirišče.

Peš smo se odpravili po Velesu.  Ime Veles je dobil v 7. st., ko so se na Balkanski polotok začeli naseljevati Slovani. Slovanska beseda veles pomeni  " v gozdu", saj so mesto obdajali gosti gozdovi. Veles je bil tudi slovanski bog podzemlja in bogatstva, obenem pa tudi bog živine in vojne.

Sprehodili smo se ob reki Vardar do starega Plavega mostu.

Prišli smo do tržnice in parkiranih taksijev.

Bilo je zelo vroče, tako smo se vrnili na parkirišče in nadaljevali proti Štipu.

 

Del Štipa smo si ogledali peš, del pa z AD.

Čakal nas je še zadnji načrtovani ogled Kuklica. Kolovoz po katerem smo se peljali, je bil v zelo slabem stanju in kmalu bi podvomili, da gremo prav.
Ob 19. uri smo prispeli na cilj. Ogled smo si pustili za naslednji dan. Z dovoljenjem lastnika smo prespali pred gostiščem, ki se nahaja v bližini.  Lastnika sta zelo prijetna človeka. Mož zelo dobro pozna Slovenijo, saj se večkrat službeno odpelje v Kranj. Medtem, ko smo čakali na pleskavico in šopsko solato, smo z lastnikom popili kavo in na dolgo o vsemogočem poklepetali. Pri njih smo se počutili zelo dobrodošli.

Potepanje po Makedoniji / Prilep

8. DAN
Torek, 12. maj 2015

Kruševo-Krivogaštani-Prilep-Kavadarci

Ponoči je bilo vetrovno in deževalo je. Mi smo mirno spali v zavetju hotela Montana. Zjutraj smo se zbudili v lep sončen dan.

Odpravili smo se na ogled spominske hiše 26 letnega, v nesreči umrlega najpopularnejšega makedonskega pevca Toše Proeski. Plačali smo vstopnino 100 DEN/os in prijazna vodička nas je popeljala naokrog.
V hiši smo si ogledali razstavljene predmete, dokumente, oblačila, motor, kolo, športno opremo, delavni studio.Vseskozi smo poslušali njegove pesmi.

Ko smo polni čustev izstopili, so se pred hišo pasli konji.

Vodička nas je napotila še na kruševsko pokopališče, kjer je pokopan.

Pred skupino šolarjev smo se odpravili do spomenika Ilindenski vstaji. Oborožena vstaja Makedoncev proti Turkom se je začela 2. avgusta 1903 na pravoslavni verski praznik Ilinden. Z njo so izrazili upor proti izkoriščanju turških fevdalcev  ter političnemu in nacionalnem zatiranju. Dan po začetku vstaje so uporni Makedonci ustanovili Kruševsko republiko, osvobojeno ozemlje Kruševa, ki je dvanajst dni, preden so ga zavzeli in zažgali Turki uživalo samostojnost.

Že v daljavi smo na hribu Gumenje zagledali snežno bel neobičajen spomenik Makedonium.  

Kruševo, imenovano tudi "orlovsko gnezdo" je najvišje ležeče mesto na Balkanu. Sprehodili smo se od spominske hiše do centra mesta. Nenavadno se nam je zdelo, da je iz mesta na vrh hriba speljana smučarska žičnica.

Videli smo čistilnice in sušilnice tepihov.

Všeč so nam bile hiše polepšane z modro barvo.

Po klancu navzdol smo prišli do občine Kruševo.

Mimo cerkve sv. Nikole iz leta 1832 in hrama sv. Jovana, smo se po ozki ulici povzpeli nazaj na vrh, kjer smo pustili parkiran AD.
Naš naslednji postanek je bil mesto Prilep. Med vožnjo navzdol po strmi cesti, nam je na armaturni plošči zagorela rdeča lučka akumulator STOP. Kaj sedaj? Povprašamo policaja, ki sta stala ob strani ceste za najbljižjo mehanično delavnico. Izvemo, da je oddaljena približno 5 km. Previdno se odpeljemo v kraj Krivogaštani do mehanične delavnice. Ni bila ta prava. Dobimo napotke za drugo delavnico, ki pa je bila na srečo v bližini.

Mlad mehanik se je takoj lotil dela. Povedal je, da je kriv alternator, da so krtačke čisto fuč. Na srečo je imel rezervne dele in tudi popraviti je znal. Z delom je začel ob 13 uri in 15 minut, končal pa ob 14 uri in 30 minut. Imeli smo res veliko srečo. Normalno smo nadaljevali proti Prilepu.

Prilep je mesto v osrednji Makedoniji. Nahaja se na severnem delu Pelagonske kotline. Poznano je kot mesto legendarnega Kraljeviča Marka. V prelepem parku se nahajajo spomeniki in eden je posvečen  Aleksandru Velikemu.

Na območju za pešce smo se ustavili ob podrti stari mošeji in Urinem stolpu.

Zavili smo na bazar, ki nam je bil zelo všeč.

Prehodili smo glavno ulico.

Na tržnici smo se nasmejali iznajdljivi grlici, ki je iz vrečke kradla hrano.

Znašli smo se sredi krožišča pri spomeniku, ki je postavljen v spomin na deset umrlih vojakov iz Prilepa.
Prilep je na nas naredil vtis lepega, čistega mesta in bil nam je zelo všeč.

Po prekrasni pokrajini smo nadaljevali našo pot.

Vozili smo se po vinorodni pokrajini Tikveš, kjer je bil v mestu Kavadarci naš naslednji postanek.

Bilo je že pozno in poiskati smo si morali prostor za prenočitev. Našli smo ga malo ven iz mesta pred hotelom Uni Palas. Prvič smo za nočitev plačali 10 evrov. Menda tukaj, zaradi bližine meje kontrolira prenočevanje vojaška policija.