Ostrovrharjev pohod

Nedelja, 20. april 2015

Zjutraj ob 9 uri in 30 minut smo se pripeljali v vas Podgrad pri Ljubljani.

Parkirali smo za za kemično tovarno Arbo.

Vpisali smo se pri grajskih gospodičnah in plačali prijavnino.

Zbrali smo se ob zgovornem vodiču.  

Med postanki nam je veliko povedal. V Podgradu je bila leta 1854 ustanovljena Osterberška oljarica, ki je imela svojo elektriko. Izdelovala je firnež in barve. Tovarna je leta 1869 pogorela, vendar so jo kmalu zatem obnovili. Leta 1890 so delničarji obrat prodali, med 1.svetovno vojno in po njej je bil obrat v mirovanju. Leta 1929 sta obrat odkupila in obnovila zakonca dr. Ana Mayer in dr. Evgen Kansky.V njej so izdelovali eter in druge kemikalije.

Zakonca Kansky sta leta 1932 v Podgradu kupila dvorec na kašeljskem hribu nad tovarno in do njega pripeljala elektriko.Tam je do sredine 16. stoletja stal srednjeveški grad Osterberg, ki ga je narisal in opisal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske.

Vso pot so nas na obeh straneh navduševali grmički borovnic. 

Ustavili smo se pri studenčnici, ki izvira izpod Debnega vrha. Izvir se imenuje Ostrovrharjev studenec.

Pri informativni tabli Stari grad in mlinskem kamnu smo imeli kratek postanek za pijačo in klepet.

Pri ruševinah Starega gradu, ki je pripadal gospostvu Osterberg (Ostri vrh). Vitezi in gospoda z gradu Osterberg so se imenovali Ostrovrharji. Ime so dobili po šilasti in strmi vzpetini, kjer so si postavili prvi grad.

 

Tik pod Starim gradom smo se strmo spustili do kamnoloma mlinskih kamnov. Pot je dobro označena s smerokazi in informativnimi tablami.

V navpičnih stenah smo si ogledali dobro vidne sledove izsekavanja skalnih kolutov. 

Te kolute so po strmih drčah na vlačugah (med seboj povezanih vejah) zvlekli do potoka Besnica, kjer so jih na jasi, imenovani  Knapovska draga dokončali in odpremili za prodajo trgovcem in mlinarjem.

V senčni soteski Bresnice uspeva kranjska bunika, ki je strupena rastlina iz družine razhudnikov. Znanstveno ime Scopolia carniolica je dobila po slavnem italijanskem naravoslovcu Scopoliju. 

Tam raste smreka velikanka. Prav kmalu smo Besnico prečkali čez lesen most in se začeli vzpenjati po hribu Murjevka.

Med spomladansko reso in grmički borovnic smo prisopihali na položni hrbet Lazarjevega hriba.

Po široki poti smo z lahkoto hiteli proti cilju. 

Po treh urah smo prispeli na turistično kmetijo Pri Lazarju.

Tam smo se ob poslušanju harmonik okrepčali in odpočili.

 Kukali smo skozi mrežo, kjer so se pasle koze in osliček Miško.

S kmetije Pri Lazarju, ki leži na hribčku smo imeli odličen razgled na sotočje rek Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice, na Kamniške alpe in Karavanke.

 

Za zaključek smo bili deležni srednjeveško obarvanega kulturnega programa. Viteška skupina Ostrovrhar nam je zaplesala in grajski gospod je svoja brhka dekleta ponudil v zakon samo najbogatejšim.
Po končanem programu smo se po asfaltirani cesti vrnili do parkiranega avtomobila.