Vodnjan

Petek, 24. april 2015

Hladno in oblačno vreme nas je ob dvanajsti uri pregnalo s kampa. Odločili smo se, da si še kaj ogledamo in tako smo parkirali v Vodnjanu. 

Nad parkiriščem stoji cerkvica Sv. Roka iz leta 1530, ki je posvečena zaščitniku kuge.

Po ravni ulici smo se odpravili na Župni trg.

Tam stoji baročna cerkev Sv. Blaža s tremi vzidanimi romanskimi reliefi in zvonikom, ki stoji ločeno od cerkve. Zvonik je visok 62 m in je najvišji v Istri.

Vodnjan ima srednjeveško obliko naselja. Hiše so razporejene gosto in nepravilno. Zanimiva je gotska palača Bettic, ki je bila zgrajena leta 1300.

Glavni Narodni trg obkrožajo stara zgradba mestne uprave, palača Bramante, vili Benusi in Bembo.

Na ogledu po starem delu mesta smo opazili številne hiše iz obdobja gotike, renesanse in baroka.

Nad vrati cerkvice Sveti Križ je letnica 1468. Tu je bil sedež bičevalcev. Njihove procesije so potekale v poznih večernih urah ob soju sveč. Člani bratovščine so hodili v procesiji v spokornih oblačilih in se tepli z bičem.

Všeč so nam bile poslikane hiše.

Tudi pasji radovednež, ki je kot kakšna stara mamca slonel na okno.

S planom Vodnjana v roki smo zaokrožili okoli cerkve Sv. Katerine in se po drugih ulicah vrnili na parkirišče.

Na izhodu iz Vodnjana smo zagledali enostavno cerkvico Svete Nedelje.

Zapeljali smo se še do tradicionalnega istrskega kažuna, male hiške narejene na suho iz naravnega kamna. V njej so poljedelci hranili orodje ali pa poiskali zavetje pred vročino in neurjem. 

Skozi oljki, ki jih je poklonila družina iz Vodnjana, smo se še zadnjikrat spogledali z zvonikom.

Med vožnjo proti domu smo imeli sonce, dež in barvito nebo.

Kamp Bi Village Fažana

Četrtek, 23. april 2015

 

Pomlad v kampu se že pozna. Na nekaterih parcelah cvetijo marjetice. Drevesa se prebujajo, brstijo, zelenijo in cvetijo. Ptice razigrano prepevajo v krošnjah dreves, se med sabo lovijo in se veselijo pomladi. Tudi kunec se nam je pokazal in Cindi totalno spravil s tira. Neprivezana bi bila še vedno v lovu za njim. 

Nebo nad nami so preletavali reaktivci.

Sonce so zakrivali oblaki. Pogled proti morju nam je izdajal, da se bo vreme spremenilo.

Zvečer je začelo deževati in postalo je hladno.

Kamp Bi Village Fažana

Sreda, 22. april 2015

Zbudili smo se v sončen, topel dan brez vetra.

Najtoplejši dan smo izkoristili za martinčkanje in jutranje opazovanje premikanja v travi.

Med martinčkanjem so nas zabavale neboječe šoje, vrane in kosi. Posedale so po drevesih, se lovile in v naši bližini iskale mrvice hrane. Žejo so si gasile tako, da so sedele na pipi in po kapljicah pile vodo. Celo žolna je prišla na obisk in trkala po deblu drevesa.

Ker nam je težko predolgo lenariti, smo se s kolesom odpeljali do Fažane, ki je le en kilometer oddaljena od kampa. Fažana je majčkeno turistično mestece. Ima nekaj restavracij, lokalov in pristan, kjer pristajajo manjše ladje.

 

Ob prihodu smo na kolesarskem stojalu parkirali in zaklenili kolesi. Peš smo se sprehodili po parku s skulpturami sardel fažanskih umetnikov, saj sardela že stoletja simbolizira Fažano.

V centru Fažane smo si od zunaj ogledali cerkev sv. Kuzme in Damjana. 

Po ozki uličici smo prišli na trg s cerkvico Karmelske Matere Božje z lopico in zvonikom iz 9. stoletja, ter freskami iz 15 st..

V rimskem obdobju je bila Fažana znana po proizvodnji amfor, velikih glinenih posod in strešne opeke.

Danes je Fažana poznana kot izhodišče v narodni park Brione. Kar nekam prehitro smo prehodili ozke ulice. Potem smo posedeli na klopci in opazovali turiste, ki so se ravno takrat izkrcavali ob prihodu z Brionov.

Zvečer pa, ko je sonce tonilo proti obzorju in morje mirno in pisano valovalo, smo bili pripravljeni na odhod v avtodom.

Ob vračanju pa nas je nad počitniškimi hišicami in drevesi še enkrat presenetilo nebo. Na njemu so plavali rožnato obarvani oblaki. Bilo je prelepo.  

Kamp Bi Village Fažana

Torek, 21. april 2015
Iznenada smo se odločili, da obiščemo kamp Bi Village v Fažani. Napovedano je bilo štiridnevno sončno in delno sončno vreme. Na hitro smo spakirali in se odpeljali proti hrvaški meji.

Prijavili smo se v recepciji in se odpeljali v kamp, kjer smo hitro našli odgovarjajočo parcelo.

Cindi je imela že prav na začetku veliko dela z opazovanjem martinčka.

Do skrajne meje vrvice je nategnila vrat, da bi lahko spremljala gibanje malega brezrepega plazilca.

Že prvi dan smo pohajkovali ob kilometer dolgi prodnati plaži in uživali v svežem morskem zraku.

Preizkusili smo sedež za reševalce in videli na drugo stran, kjer leži nacionalni park Brioni.

Zvečer pa smo sedeli na obali dokler sonce ni zašlo.