Kamnik

Torek, 20. januar 2015
Po opravkih smo se odpravili v Ljubljano, v industrijsko cono Črnuče. Bil je lep dan in škoda se nam je zdelo, da bi se po končanem opravku kar odpravili nazaj proti domu. Med tuhtanjem, da si še kaj ogledamo je na plano padlo srednjeveško mesto Kamnik.
Po 20 minutah vožnje smo  parkirali pred športnim centrom v Kamniku. 

Odločili smo se, da bomo kar tako malo levo, malo desno kolovratili po ozkih ulicah Kamnika. Prav kmalu smo prišli do rojstne hiše in muzeja slikarja, pesnika in generala Rudolfa Maistra.

V starem delu mesta se nahaja ulica Šutna, znana po cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja. Leta 1734 jo je dal zgraditi župnik Maksimiljan Leopold Rasp. Na vrhu so postavljeni kipi sv. Jožefa, sv. Marjete, sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evangelista in Brezmadežne. Cerkveni stolp stoji ločeno od cerkve in je starejši od cerkve. 

Všeč nam je bilo sprehajanje po najlepšem delu mesta, starem mestnem jedru z značilnimi ozkimi uličicami, ki jih krasijo srednjeveška in baročna hišna pročelja.

Sredi mesta smo se povzpeli na skalno vzpetino, kjer stoji Mali grad, ki je najbolj znan po romarski kapeli sv. Egidija. Mali grad se prvič omenja leta 1202, ko je bil v lasti grofov Andeških.

Z vrha je lep razgled na Frančiškanski samostan in griče v ozadju. Z desne proti levi vidimo Veliko planino, Planjavo, Kamniško sedlo, Brano, Skuto.

Pod Malim gradom je postavljen doprsni kip zdravnika Jurija Karla Starovašnika, ki se je rodil leta 1748 v Kamniku in umrl leta 1792 v Nemčiji. Pod njim, blizu parkirišča smo naleteli na zid  s slikami Kamniške Veronike, slikarja Lojzeta Kalinška. Na zidu se nahaja plošča. Na njej piše, da je tam stala telovadnica, kjer je v letu 1911 telovadil predsednik republike Josip Broz Tito.

Pisana hiša, katere fasado je oblikoval arhitekt Jože Plečnik se nahaja na Glavnem trgu. Tam stoji kamniti vodnjak, ki je delo kiparja Leona Homarja. Oblikoval ga je arhitekt Anton Bitenc. Sestavljen je iz dveh okroglih korit. Med njima je betonski steber. Na eni strani stebra je upodobljen mestni grb. Na drugi strani je upodobljena vitica s plodovi, živalska koža, zobnik, nakovalo in majolika, simboli za usnjarsko obrt, kovinarsko industrijo, kovaštvo.

Všeč so nam bili cehovski izveski, ki so včasih služili kot reklamni znak, ki je visel nad vhodnimi vrati cehovskih delavnic in tudi kip na vogalo hiše.

Za konec smo pustili cerkev sv. Jakoba in Frančiškanski samostan. Ogledali smo si notranjost cerkve in iskali kapelo Božjega groba, ki pa jo nismo našli. Na našo srečo smo zunaj srečali prijazno gospo s psičko, ki nas je po hodniku frančiškanskega samostana pripeljala do kapele.

 

Prečudovita kapela polna simbolike.  Načrte zanjo je naredil arhitekt Jože Plečnik leta 1952. Pri kapeli gre za temo šotora. Strop predstavlja vinsko trto kot simbol Kristusa. Kovinske lučke ustvarjajo videz zvezdnega neba. Uporabljen kamen je temen podpeški marmor. Vratni kljuki sta oblikovani na eni strani vrat kot božji golob in na drugi strani vrat simbol IHS (Jezus Kristus odrešenik).
Ure so hitro bežale in čas je bil, da se odpravimo proti Ljubljani. Bili smo namenjeni še na obisk. Med vožnjo smo se odločili, da se sem vrnemo z avtodomom in ostanemo nekaj dni. Radi bi si ogledali še Stari grad, grad Zaprice, železniško postajo, bogato knjižnico v Frančiškanskem samostanu in še kaj.