Po kolesi in še malo naokrog

Petek, 14. november 2014

Idrija-Gorica pri Slivnici-Šentjur-Bioterme Mala Nedelja

Na bolhi smo že kar nekaj časa iskali žensko, mestno kolo. Takšno kolo, ki je seveda dobro ohranjeno, ima 21 prestav, aluminijast okvir, sprejemljivo ceno in mogoče celo košaro za Cindi.

In res, našli smo ga v duetu (ženski + moški) v Gorici pri Slivnici.

Ko smo kupčijo sklenili in kolesi namestili na AD, smo se razgledali še malo naokrog. Najprej smo se sprehodili do cerkvice sv. Urbana.

Prečkali smo reko Voglajno, ki izvira v Slivniškem jezeru. Dolga je 35 km in se izliva v Zagradu na južnem obronku Celja.

Obkrožili smo krožišče z majhnim lesenim kozolcem. Pod njim ima zavetje stara preša, okoli pa je nasajena trta. Vse troje skupaj nam da vedeti, da se nahajamo v vinorodni pokrajini. 

Blizu Gorice pri Slivnici leži  umetno Slivniško jezero, ki mu nekateri rečejo kar kozjansko morje. Nastalo je leta 1976 z zajezitvijo Dobrinskega potoka in potoka Ločnica. Jezero je primerno za ribolov, vodne športe, sprehode in piknike.

Iz Slivniškega jezera smo se odpeljali v Šentjur, ki leži 11 km vzhodno od Celja. Ime se prvič omenja leta 1340, ko se je začel razvijati okoli prvotne cerkve sv. Jurija. Mesto je sestavljeno iz Zgornjega in Spodnjega trga, ki je nastal po letu 1846 s prihodom železnice. Spodnji trg je danes gospodarsko in upravno središče.

Mimo spomenika padlim borcem in žrtvam fašištičnega terorja, smo se pripeljali do osnovne šole Franja Malgaja in tam parkirali.

Po klancu smo se podali do Zgornjega trga. Na vrhu dominira cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Na zidu pod njo so doprsni kipi Benjamina, Gustava in Josipa Ipavca.

V starem trškem jedru že od leta 1760 stoji rojstna hiša družine Ipavec, ki se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi glasbe in medicine. Najbolj znana sta brata Gustav in Benjamin, prvi po svojih pesmih Slovenec sem, Vse mine, Domovini..., drugi pa po prvi zgodovinski operi Teharski plemiči in odrskem delu Tičnik..  

Ob vhodnem portalu raste trta modre kavčine, cepič najtarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.

V tej hiši se je leta 1873 rodil kot sedmi od desetih otrok Gustava Ipavca, skladatelj in zdravnik dr. Josip Ipavec (1873-1921). Je avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček in operete Princesa Vrtoglavka.

Obiskali smo muzej Južne železnice, ki se nahaja pri železniški postaji. V njem hranijo bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. Ogledali smo si lahko samo zunanjost muzeja.

V neposredni bližini je postavljena parna lokomotiva in signalno-progovne naprave. Začelo se je temniti. Zadnji čas je bil, da smo se odpravili proti Mali Nedelji. Na parkirišču smo si izbrali parkirni prostor in komaj čakali, da se preoblečemo in gremo kopat.  

Večer smo izkoristili za triurno namakanje v vseh bazenih. Prvi dve uri je bilo še dosti kopalcev, potem pa.... Mi smo uživali prav do konca, do 22 ure. Ogreti, namočeni, smo v AD-ju hitro zaspali.