Prvomajsko potepanje / Negova

Nedelja, 4. maj 2014

Mala Nedelja-Negovsko jezero-Negova-Benedikt-Sv. Trojica-Maribor-Žalec

Zbudimo se v lep sončen dan. Po zajtrku smo pripravljeni na nove kraje in zanimivosti.

V našem planu ni bilo Negovsko jezero, ampak nas je kar nekaj zaneslo tja. Ni prav dobro označeno in mi smo malce zgrešili pot. Prijazni domačini so nas usmerili tja kar tako, da je eden peljal pred nami. Pripeljal nas je pred hišo pokojnega Ivana Krambergerja.

Tam smo parkirali in se spustili do jezera. Spokojnost, mir, čudovita narava nas je čisto prevzela. V Negovskem jezeru uspevata beli lokvanj in redki vodni orešek. Sprehodili smo se okoli jezera. No skoraj, saj smo se kar naenkrat znašli na blatni gozdni poti. Malo smo zašli, hodili po glavni cesti in se na koncu zopet spustili k jezeru.

Odpeljemo se v Negovo, ki ima dolgo in bogato zgodovino. V središču vasice se nahaja romarska cerkev Marijinega rojstva. Ob njej je postavljen sramotilni steber-pranger.

Postali smo ob kamnitem kipu Karla Boromejskega in kipu Janeza Nepomuka.

Vstopili smo na grajsko dvorišče. Ogledali smo si zunanjost gradu iz 14. st. in imeli srečo, da smo se spustili v pogovor z gospo, ki je o gradu vedela do potankosti prav vse. Ob obzidju gradu nas je peljala do zeliščnega vrta in nam veliko razložila o zeliščih. Radi se pogovarjamo z domači, ki veliko vedo in nam znajo tudi svetovati.

Pred odhodom smo se sprehodili še do Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka, pred katero stoji njegov kip.

In do spomenika Ivana Krambergerja.

Nadaljujemo proti Benediktu v Slovenskih Goricah. Tam si ogledamo župnijsko cerkev Svetega Benedikta in župnišče. Med ogledi postanemo lačni in znajdemo se v gostišču Lekežič. Tam ob nedeljah nudijo samopostrežno kosilo. Vsega je bilo dovolj in še preveč smo se najedli.

Nad Benediktom se dviguje romarsko gotska cerkev sv. Treh Kraljev. Tako visoko nas je prav vabila, da se po stopnicah povzpnemo do nje. Sprehodimo se okoli nje in pokukamo skozi steklo v njeno notranjost.

Pod cerkvijo se nahaja Čolnikova trta. Mesto Maribor je občini Benedikt v znak prijateljstva in sožitja poklonila cepič Stare trte -najstarejše žlahtne vinske trte na svetu. Peš se spustimo nazaj v Benedikt, poklepetamo z domačinom, ki nam pove, da ima ključ od cerkve in nam jo bo drugič odprl.

Slatinski vrelci se nahajajo ob cesti proti Benediškemu Vrhu. Tam so tri vrtine Pavla, Ana in Helena. Dve sta suhi, le na Pavli lahko natočimo slatino. Poskusimo jo. Dobra je, čisto drugačna od vrelca v Nuskovi.

Še zadnji ogled. Nad naseljem Sveta Trojica stoji frančiškanski samostan in velika baročna cerkev  Sveta Trojica s tremi zvoniki.

Od cerkve do Trojiškega (Gradiškega) akumulacijskega jezera vodijo romarske stopnice, ki so bile obnovljene leta 2000. Ob stopnicah pa je tudi križev pot. 

 

Odhajamo in si obljubimo, da se bomo sem še vrnili. Še zajčkov pozdrav in mi hitimo proti Mariboru.

V Maribor smo namenjeni samo zato, ker gremo na dolgo obljubljeni obisk. Po dolgem klepetu, objemih in ponovni obljubi, da še pridemo, se zvečer odpeljemo proti Žalcu. Pred hotelom v Žalcu je brezplačen parkirni prostor za AD-je in tam v družbi z nemškim AD-jem prenočimo.