Tradicionalni pohod med vrhpoljskimi vinogradi, je organiziran vsako leto zadnjo nedeljo v februarju.
Od doma se odpravimo ob 7. uri zjutraj. Že v Črnem vrhu nad Idrijo nas očara pogled na griče obsijane s soncem in pobeljene s snegom.
Začetek pohoda je v Vrhpolju pred gasilskim domom. Bili smo med zgodnejšimi pohodniki.
Od gasilskega doma krenemo po cesti mimo kapelice do Petrovega pila, ki stoji zahodno izven vasi Vrhpolje pri Vipavi. Znamenje je izklesano iz enega kosa kraškega apnenca. Postaviti ga je dal Peter Čič leta 1660. Obdelano je le z ene strani. V plitvem reliefu je upodobljen prizor križanja z Marijo in Janezom Evangelistom.
Čas za prvo poziranje. Na istem zidu sem slikana že na pohodu leta 2012. Takrat je bilo mrzlo, pihala je burja. Narava je bila čisto drugačna, bolj pusta, neprijazna.
Pot nas pelje mimo vinogradov in na tleh ležijo že obrezane veje trte.
Na griču se lepo vidi renesančni dvorec Zemono.
Letošnja pot na začetku ni bila dobro označena. Kar malo smo se lovili in iskali smerokaze ali puščice, ki bi nas usmerile na pravo pot. Po občutku in spominu, da smo tu že hodili prečkamo cesto. Na drugi strani dobimo čaj in plačamo štartnino 2 evra. Letos je pot spremenjena zaradi polomljenih dreves in blata. Zagledamo veverico, ki hiti čez gozdno cesto. Panika. Ucvrla bi jo kar za njo, če ne bi bila na povodcu. Po gozdni poti se nazaj spustimo v vas Vrhpolje.
S ceste zavijemo na kolovoz, ki se spušča v sotesko Bele.Ustavimo se pred prvo plezalno steno, ki jo na zadnjem pohodu nismo opazili.Vzpnemo se do plezališča Bela, ki privablja plezalce od blizu in daleč. Gremo naprej, posedimo na strmih lesenih stopnicah in se deremo.
Na koncu skalovja se vzpnemo na travnik in cesto. Dobimo čaj in nadaljujemo po široki poti.
V vas se spustimo mimo samotne cerkve sv. Ahacija.
Ustavimo se in s pogledom objamemo cvetoče drevo in vasico Vrhpolje. Z vsemi čutili čutimo, da prihaja pomlad.
Še vsa zaspana od zime, si je čebelica za pristajalno stezo izbrala kar vrh glave.
Vrhpoljska cerkev Sv. Primoža in Felicijana je od 1. decembra 2013 popolnoma prenovljena.
Mozaik patra Marka Rupnika je dal cerkvi povsem novo podobo. Mozaik je prečudovit, poln verske simbolike, veliko je zlate barve. Res te mozaik s svojimi dovršenimi detajli zapelje, da enostavno pozabiš na vse in s pogledom švigaš levo, desno, naprej, da bi čim več vse te lepote vpil vase, jo shranil in odnesel s sabo domov. Notranjost te pomirja in iz cerkve se ti prav nič ne mudi. Enostavno bi v njej lahko neskončno dolgo samo sedel in občudoval.
Ni komentarjev:
Objavite komentar