ponedeljek, 31. marec 2014
sobota, 29. marec 2014
Podrta drevesa
Sreda, 19. marec 2014
Ob pogledu na vsa ta podrta drevesa, nas kar malo pretrese. Spomnimo se na žled. Narava nam tako vrača, ker se nanjo premalo oziramo in zanjo premalo skrbimo.
Ob pogledu na vsa ta podrta drevesa, nas kar malo pretrese. Spomnimo se na žled. Narava nam tako vrača, ker se nanjo premalo oziramo in zanjo premalo skrbimo.
sreda, 26. marec 2014
Pohod iz Bazovice do kraškega roba
Nedelja, 16. marec 2014
V nedeljo smo se pridružili Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije-Podružnica za Kras pri pohodu iz Bazovice do kraškega roba.
Zbrali smo se ob 9. uri pri stari avtobusni postaji v Sežani.
Z avtomobili smo se odpeljali proti Lipici in naprej do Bazovice. Bazovica je naselje v Italiji blizu meje s Slovenijo. Leži ob mednarodni cesti Trst-Kozina.
Nekateri pohodniki so nas že čakali v Italiji na velikem parkirišču.
Po krožni ravni poti, smo se po 4 urah zmerne hoje in postanki vrnili do parkirišča. Poslovili smo se z željo, da se še kdaj udeležimo pohoda z njimi.
Ob odhodu smo se ustavili še v Bazovici. Pogledali smo v cerkev, pred njo malo posedeli in si privoščili prvi letošnji sladoled. Ugotovili smo, da čas za njega še ni ta pravi.
V nedeljo smo se pridružili Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije-Podružnica za Kras pri pohodu iz Bazovice do kraškega roba.
Zbrali smo se ob 9. uri pri stari avtobusni postaji v Sežani.
Z avtomobili smo se odpeljali proti Lipici in naprej do Bazovice. Bazovica je naselje v Italiji blizu meje s Slovenijo. Leži ob mednarodni cesti Trst-Kozina.
Nekateri pohodniki so nas že čakali v Italiji na velikem parkirišču.
Naš prvi pohodniški postanek je bil pri kamniti pastirski hiški. Ljudje so ta zatočišča pred burjo, dežjem gradili ob pašnikih, njivah in
vinogradih, in sicer s posebno tehniko iz neobdelanega kamenja in brez
uporabe malte.
Spomenik bazoviškim žrtvam |
Kamen sem |
Bazoviški kal "št.24" |
Hoja po kraškem robu.
Postanek na razgledišču s pogledom na dolino Glinščice.
Malica ob mlaki v gozdu Bazzani v Pirčevi dolini.
Naravna jama Pečina nad Borštom ( Grotta Nera).
Fojba
pri Bazovici je nekakšen simbol povojnih pobojev, poln spomenikov italijanskim
mučenikom.
Po krožni ravni poti, smo se po 4 urah zmerne hoje in postanki vrnili do parkirišča. Poslovili smo se z željo, da se še kdaj udeležimo pohoda z njimi.
Ob odhodu smo se ustavili še v Bazovici. Pogledali smo v cerkev, pred njo malo posedeli in si privoščili prvi letošnji sladoled. Ugotovili smo, da čas za njega še ni ta pravi.
četrtek, 20. marec 2014
sobota, 15. marec 2014
6. pohod po Erzelju in okolici
Nedelja, 9. marec 2014
Lep, sončen dan bo. Od doma se odpravimo ob 8. uri. Naš današnji cilj je pohod med zaselki in studenci na Erzelju. Vasica Erzelj leži JZ od Vipave, globoko med vipavskimi griči.
Ob prihodu nas redarji usmerijo na parkirišče. Obujemo pohodniške čevlje in veselo zakorakamo po cesti do šole.
Plačamo štartnino 2 evra.
Pohodniki se zbirajo. Predviden štart ob 10. uri se malo zavleče. Dovolj imam čakanja! Glasno protestiram, ker se nikamor ne premaknemo.
Na poti po Erzelju najdemo številna znamenja. Eno takšnih je iz svetlega apnenca izklesano slopno znamenje Na hribu iz leta 1895, s plitkim reliefom Matere božje z detetom in besedilom iz Svetega pisma.
Voda je glavna tema pohoda.
Izvir pod Pajšto. Studenec je dobil ime po »pajšti«, kamnitem oboku, ki varuje studenčnico in jo ohranja čisto. Prebivalci Lenivca in Tabora, dveh zaselkov Erzelja, so za pitje in kuho uporabljali vodo iz izvira Pod Pajšto. Po Erzelju še vedno krožijo zgodbe o bolnih ljudeh, ki so verjeli v zdravilno moč hladne studenčnice.
Prijetna pot po gozdu ob potoku s številnimi tolmunčki.
Partizansko bolnišnico na Erzelju je leta 1944 ustanovil in vodil dr. Jože Bežek ter jo poimenoval po svoji zaročenki Veri.
Cekel je ledinsko ime za območje med vinogradi, kjer je vodni izvir. V preteklosti se je tam napajala živina. Sedaj se ta voda uporablja za potrebe kmetijstva.
Po treh urah n pol se vrnemo k šoli v Erzelju.
Posladkamo se z vipavsko rezino.
Prisluhnemo vadbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in se nato poslovimo od Erzelja.
Lep, sončen dan bo. Od doma se odpravimo ob 8. uri. Naš današnji cilj je pohod med zaselki in studenci na Erzelju. Vasica Erzelj leži JZ od Vipave, globoko med vipavskimi griči.
Ob prihodu nas redarji usmerijo na parkirišče. Obujemo pohodniške čevlje in veselo zakorakamo po cesti do šole.
Plačamo štartnino 2 evra.
Pohodniki se zbirajo. Predviden štart ob 10. uri se malo zavleče. Dovolj imam čakanja! Glasno protestiram, ker se nikamor ne premaknemo.
Na poti po Erzelju najdemo številna znamenja. Eno takšnih je iz svetlega apnenca izklesano slopno znamenje Na hribu iz leta 1895, s plitkim reliefom Matere božje z detetom in besedilom iz Svetega pisma.
Izvir v Vovkih |
Romarska cerkev Marije Snežne na Obeluncu. |
Nazaj v Erzelj |
Cerkev sv. Lovrenca na Taboru. |
Podružnična cerkev sv. Nadangela Mihaela na Taboru. |
Izvir pod Pajšto. Studenec je dobil ime po »pajšti«, kamnitem oboku, ki varuje studenčnico in jo ohranja čisto. Prebivalci Lenivca in Tabora, dveh zaselkov Erzelja, so za pitje in kuho uporabljali vodo iz izvira Pod Pajšto. Po Erzelju še vedno krožijo zgodbe o bolnih ljudeh, ki so verjeli v zdravilno moč hladne studenčnice.
Hrib sv. Peter, kjer je nekoč stala cerkev. |
Prijetna pot po gozdu ob potoku s številnimi tolmunčki.
Vseskozi sledimo kačjemu pastirju. |
Partizansko bolnišnico na Erzelju je leta 1944 ustanovil in vodil dr. Jože Bežek ter jo poimenoval po svoji zaročenki Veri.
Voda pri Cekeli |
Po treh urah n pol se vrnemo k šoli v Erzelju.
Posladkamo se z vipavsko rezino.
Prisluhnemo vadbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in se nato poslovimo od Erzelja.
Naročite se na:
Objave (Atom)