Učna pot Čez Most po modrost združuje kulturne in naravne znamenitosti Mosta na Soči in bližnje okolice. Po njej nas vodi sova, ki je v grški mitologiji sveta ptica boginje Atene.
Parkirali smo na parkirišču ob cesti Most na Soči-Tolmin.
Odpravili smo se po poti ob jezeru do informacijske table na glavnem trgu, kjer se pot začne. Ogledali smo si tablo, kjer je 22 označenih postaj.
Čez glavno cesto in po stopnicah smo prišli do sovice številka 1, kjer se v niši nahaja replika grške obredne skodelice (skifos) iz 5. stol. pr. Kr., okrašene s sovico med oljčnima vejicama. Od tu smo se podali naprej po ozkih ulicah in iskali sove.
V župnijski cerkvi sv. Lucije, smo si ogledali freske slovenskega slikarja Toneta Kralja (1900-1975).
V neposredni bližini cerkve sv. Lucije smo si v niši ogledali glinasti omet iz starejše železne dobe ter del odlomljenega rimskega posvetilnega oltarja.
Temelji rimske hiše so nas popeljali v čas od 1.-5. stol. po Kr. obdobje, ko so na sotočju Soče in Idrijce živeli Rimljani.
Pokopališka cerkvica sv. Mavra se nahaja na hribu nad umetnim jezerom in je povezana s prvim imenom kraja, In Ponte Sancti Mauri. Cerkvica je s prvo omembo leta 1192 najstarejša cerkev v kraju in okolici. Posvečena je svetemu Mavru. Legenda pravi, da naj bi ta imel izredno moč pri zdravljenju, zato ga bolniki prosijo za pomoč. Je zavetnik oglarjev in bakrarjev.
Pred cerkvico smo posedeli na klopi in se za trenutek ozrli na okoliške vasi, smaragdno jezero in bližnje hribe.
Po ozki cesti smo se spustili do bronastega kipa pisatelja, pesnika in dramatika Ivana Preglja (1883-1960).
In še naprej do njegovega portreta in rojstne hiše.
 |
| Trg s fotokroniko. |
 |
| Sotočje Idrijce in Soče |
Blizu parkirišča se nahaja zdravilni izvir Pod grmom in energijska točka - oko, kjer sovica konča svojo pripoved o bogati zibelki starodavnih kultur. Ta izvir ne presahne tudi v najbolj sušnih obdobjih in vse leto drži konstantno temperaturo vode. S tem, da popijemo to vodo in si z njo umijemo oči in obraz, bomo deležni močne energije. Energije s katero se voda v globini zemlje pri pretakanju čez naravno bioenergetsko močno področje napolni.
Skozi majhno vasico Modrej, ki se zajeda v strmo pobočje, se vrnemo na pot ob jezeru.
Opazimo veje, ki se oklepajo drevesa. Tako so ostale po zadnjem hudem neurju. Povsod je bilo polno drobne mivke, ki jo je jezero pustilo, ko je prestopilo breg.
Učna pot Čez most po modrost je precej razvejana. Prav vseh sovic nismo poiskali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar