Po naporni noči mi je zjutraj manjkalo spanca. Sosedje so imeli namreč zelo glasen klepet dolgo v noč. Skočila sem na stol in na njemu še malo oddremala. Po spancu je sledilo plavanje. To me tako osveži, da bi nekaj časa kar norela in se valjala po vsakem pesku, asfaltu in travi.
Pozno popoldne je sledil sprehod navzgor na sam vrh Vrsarja, ki se nahaja na hribčku. Na razgledni točki smo občudovali male otočke in otoke, ki so nenaseljeni in porasli z zelenjem. Vseh skupaj je 18.
Bilo je zelo vroče in počitek na tej kamniti klopi se nam je prilegel.
Stare hiše in balkoni obdani z zelenjem. Za posaditev rož uporabijo prav vse v kar se lahko posadijo.
Na vrhu se nahaja cerkvica sv. Martina.
Na portalu vrat je latinski tekst, ki v prevodu pomeni To mesto je res sveto.Cerkvica sv. Foške, ki se nahaja blizu starih mestnih vrat.
Modernejši del Vrsarja.
Vrsar
Leseni kip popotnika.
Obmorska restavracija z urejenim skalnjakom, istrskim kažunom in čolnom. Kažun je okrogla kamnita poljska hiška, grajena iz suhega kamna brez kakršne koli vezave. V njej so poljedelci hranili orodje ali pa poiskali zavetje pred vročino in neurjem. Danes jih vgrajujejo v vrtove, saj predstavljajo pravi istrski spomenik.
Po dolgem sprehodu smo končno prišli nazaj v kamp, kjer je galeb že bil na svoji razgledni točki. Šli smo še mimo Jackove prikolice in sledilo je umivanje in spanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar