Abbado na enodnevnem izletu

Abbado je bil prejšnjo nedeljo prvič na snegu v Kranjski Gori. Bilo mu je zelo všeč, le v tačke ga je malo zeblo. Na smrčku ima dokaz, da je sneg tudi povohal in okusil.

 

 Tam si je ogledal tudi prvi tek Zlate lisice in navijal za Tino Maze.

Ko je bilo navijanje okrog njega najbolj glasno, pa se je stisnil k Ani ali Janu, kjer se je tudi malo pogrel. Čeprav je bilo zelo veliko ljudi in ostalih kužkov, se ni prav nič bal, poleg tega pa mu je pozornost mimoidočih in čohanje kar godilo.

Na poti proti domu se je ustavil še na Bledu. Prvič se je srečal z račkami in bil nad njimi navdušen. Prav nič se ga niso bale in si jih je lahko ogledal čisto od blizu.
Sprehodil se je še okrog jezera in zelo užival. Našel je za njega zanimivo, strmo pobočje, kjer je "norel" gor in dol.

 

 

  

Prijetno utrujen, zadovoljen in poln novih vtisov, se je poslovil od jezera in račk in že na poti domov zadremal.

Doma si je privoščil večerjo, nato pa kar med igro s svojo najljubšo plišasto igračo zaspal.

 

Cindi in plišaste igrače

 

Že kot majhna, je tudi Cindi rada spala z plišastimi igračami.  

Sedaj je stara štiri leta. Kljub materinstvu, ki pravijo prinese tudi zrelost in resnost,  je naša Cindi še vedno zelo otročja, razigrana in živahna samička. Obožuje vse plišaste igrače. Z njimi nori, jih prenaša, z gobčkom otresa levo in desno, jih grizlja in prav nikoli ne poškoduje. 

 

Apolon

Z Goričkega se nam je oglasil Apolon. Njegove pošte smo bili zelo veseli. Andreja pravi, da njihov malček pridno raste, ker zelo rad je. Je zelo aktiven in zaposlen tako, da nima časa pogrešati mamico, bratcev in sestric. Ima veterinarja, ki ga obiskuje na domu in na cepljenju je bil zelo priden. 

Začel je obiskovati malo šolo, kjer je spoznal veliko novih, malih in velikih prijateljev.  

Pravi, da so se po skoraj enem mesecu vsi zelo navezali nanj in tudi on na njih - postali so nerazdružljivi. 

Vsakič, ko nam lastnikih naših JRT-jev napišejo, kako zelo jih imajo radi in so veseli, da so postali del njihovega življenja, tudi mi občutimo neizmerno zadovoljstvo in hvaležnost do njih.
Veseli smo vsake novice, dogodivščine in lumparije o njih, katere potem lahko delimo tudi z vami obiskovalci našega bloga.

V objemu rdeče zveri

Spanje na rdečem, kosmatem in toplem

Tudi Apolon ima rad plišaste igrače. Z njimi se igra in z njimi spi.

Arrow Aldo-Miko

Njegova mlada lastnica Milena mu je dala ime Miko. Miko je na začetku bivanja v novem domu imel domotožje in je pogrešal svoje bratce in sestrici. Tudi prve noči so bile težke, saj je dosti jokal. Takrat ga je Milena vzela v svoje naročje in ga tako pomirila. Tam se je počutil varno in je hitro nazaj zaspal. Prve tri dni je tudi veliko spal, kadarkoli in kjerkoli. Zelo rad se je stiskal k nogam ali se crkljal v naročju. Tudi on na začetku ni upošteval prepoved lulanja in kakanja v stanovanju. Kljub dolgemu sprehodu, je to naredil še vedno tudi doma. Sedaj, ko je že večji pa ve, da je treba to narediti zunaj.

Tudi na svojo novo družino se je že navadil. Zdaj ponoči nič več ne joka in tudi zjutraj mirno počaka, da ga Milena pred odhodom v šolo pelje ven. Zna že dati prostor in se odziva na svoje novo ime.  Prinese palico ali pa miruje, če je treba. Vse bolj je živahen, glasen in igriv. Na sprehodih se ne zapleta več med noge in tudi avtomobilov se več ne ustraši.

Sosedje ga že poznajo in vsem je najbolj srčkan kuža, ki so ga kdajkoli videli.

Tudi on je začel veliko gristi... grize igrače, preprogo, stole, papirje, brisače... Ja, kaj hočemo, ko pa ga srbijo zobki.

Zna tudi zelo zatrmarit in sprva ji je bilo težko "biti taglavna", misli pa, da ji gre vsak dan bolje. Res jim je treba takoj pokazat, kdo je glavni in komu se mora podrediti. JRT-ji so karakterno zelo močni psi in radi so "taglavni" in, če je le mogoče, da je vse po njihovem. Biti znajo zelo trmasti in pri njih je potrebno biti dosleden in vztrajen pri vseh ukazih. Že na začetku jim moramo prepovedati tisto, kar nočemo, da bi delal kasneje.

JRT-ji so zelo družabni, igrivi in nagajivi kužki. Zelo radi se držijo v bližini človeka in se jim motajo pod nogami. Tudi Miko je takšen. 

Airy v novem domu

Pri Airy-ju so končno po dolgem času dobili v novi hiši internetno povezavo in tako nam je lahko poslal nekaj slikovnih utrinkov iz svojega življenja.

Na domačih stopnicah

Stopnice mu ne predstavljajo nobene ovire. Če ga nihče ne vidi, pride po stopnicah tudi v gornje nadstropje. Je zelo vztrajen samček in tudi višina stopnic ga ne ustavi, da ne bi prišel do tja kamor si želi. Že kot majhen, je edini med samčki zunaj na trati iskal luknje v ograji, kjer bi lahko zlezel ven in tako odšel raziskovati širšo okolico. Tudi čez leseno pregrado je skušal splezati, a zaradi višine pregrade mu to ni uspelo. Nikoli pa ni odnehal ali obupal. Tudi sedaj je v svojem novem domu dobil za določen čas prepoved gibanja po celi hiši. Najbrž do takrat, ko ga zobki ne bodo več tako srbeli.

Na sprehodu 

 
Airy je zelo radoveden kuža. Na sprehodu zelo uživa in mora prav vse prevohati in tudi okusiti. Prav sedaj grizlja suho, kratko vejo in se noče premakniti nikamor. Kar zaštopal se je, saj bi jo rad v miru in v ležečem položaju obdelal in tudi malce pojedel.

Airy in samojedka Lotty

Najbližja Airyeva soseda in prijateljica je samojedka Lotty, katere lastniki so Simonovi starši. Do njega se obnaša zelo zaščitniško. Airy je zelo korajžen in kljub majhnosti Lotty zagrabi za košato dlako in jo ne izpusti. Drži se jo kot klop in ona ga vleče na sebi. Kljub temu, da je Airy šele kratek čas pri njiju, je Lotty že ugotovila, da je sedaj on ŠEF. Ko se je pri Vesni in Simonu še gradilo, je bila namreč Lotty vedno v njuni bližini.  Tudi na pragu njune hiše je rada dremuckala in se grela na sončku. Sedaj pa se je odmaknila bolj proti svojemu domu. Z veseljem pa obišče Airya takoj, ko zasliši njegov glas. Airy pa se dobro razume tudi s drugimi psi in tega je Vesna zelo vesela.

Lili in Neli prijateljici zajklji

Tako pa hodi Airy vsak dan kontrolirat, če sta njegovi prijateljici zajklji še vedno v zajčniku. Zanima ga tudi, če imata kaj dobrega za pojesti. Mogoče korenček, ki ga ima tako zelo rad in je za njega najboljši. Za korenček bi zamenjal brikete, ki mu prav zelo ne dišijo.

Prijatelj Tjaž

S prijateljem Tjažem se zelo rada skupaj poigrati.

Njami, njami. Tako zelo uživam, ko glodam tole dobro kost. Sedaj me ne zanimajo drugi predmeti za grizenje. Sem čisto zadovoljen s tole kostjo. Se mi vidi, kajne? 

Ta goveja, okrogla kost z luknjo je tako dobra za gristi kot tudi za igranje. Rad jo vabim k  igri, jo mečem sem in tja, nanjo grčim in lajam. Krasna igrača, pa že zgristi jo ne morem.

Pliško, Airy in počitek

 

Pliško je Airyeva najljubša igrača za spanje in igranje. JRT-ji imajo zelo radi plišaste igrače. Z njimi se igrajo, na njih počivajo, jih imajo za vzglavje, na njih spijo, k njim se radi tiščijo in jim delajo družbo. Zelo nežno jih grizljajo in pazijo, da jih ne raztrgajo, ker so tako mehki in puhasti. Najrajši se spravijo na smrček, brčice, ušesa, repek, steklene oči in trakove okoli vratu. 

Spanje

V spanju je Airy zelo zanimiv. Takrat skoraj zmeraj brca ali laja. Zelo intenzivno podoživlja celodnevne dogodivščine. Ponoči spi celo noč. Samo enkrat se je zbudil ob štirih, kar Vesni ni bilo zelo všeč, saj je ona morala za v službo vstati ob petih. Airy pa je potem šel lepo nazaj spat.

Mala "račka"

Airy še vedno caplja za Vesno in Simonom kot mala račka. Zanj se ne bojita, saj jima je vedno za petami.  Zelo vesela sta, da je Airy njun in, da jima lepša dneve.

Zelo rad leži pri Vesninih nogah.

Alfijevo pismo

Dragi moji!

Tako nam je "napisal" Alfi.
Po športnem vikendu, slikan sem na Sv. Lovrencu z mojo novo "mamo", me je naslednji dan čakalo drugo obvezno cepljenje.

Sem Alfi korenjak 

Pri veterinarju tudi zacvilil nisem, ker sem res pogumen kuža. Zraven so mi poslušali še srčka in ta lepo bije in me pretipali, če se lepo razvijam. Vse je v najlepšem redu. S ponosom javljam, da tehtam natanko štiri zelo kvalitetne kilograme! Zelo lep kuža sem, moj kožušček je zimsko topel in na repku mi je pognal čopek, kot jih imajo risi na ušesih! Zobe imam tudi zelo močne in v naravi zelo rad zgrizem kakšno vejo, storže, želode….

Sem preizkuševalec kakovosti
Doma, ko je šefe spal, sem zgrizel omaro v dnevni sobi. Kasneje smo družno ugotovili, da je malezijsko pohištvo zelo slabe kvalitete in ga ne bomo več kupili! Videli smo globoko v notranjost in analiza je pokazala, da jedro ni niti iz furnirja, ampak nekakšnega kartona. Sramota! Najraje bi se pritožili Zavodu za varstvo potrošnikov! Če ne bi bilo mene, bi živeli v nevednosti….. Kaznoval sem tudi Aljaževo malomarnost, ker si prestavlja računalnik iz kuhinje v svojo sobo že en teden in je v sobi razvlekel polno kablov, dela pa ni dokončal. Lotil sem se tistega kabla za TV in bil je prav okusen! Sedaj Aljaž ne bo gledal TV-ja v sobi, dokler ne zamenjajo kabla. Sami so krivi…….., jaz sem le radoveden kuža!

Sem zdravilec Alfi v varstvu

Trenutno sem v dopoldanskem varstvu pri drugem atu in mami, ker sem še premajhen, da bi bil sam doma. Tam sem zelo rad, ker mi mama kuha po željah, z atom pa po igri skupaj počivava na kavču in na skrivaj grizljava priboljške! Pozdravil sem atove težave z lumbagom, ki jih je imel od jeseni. Komaj se je sklonil,  sedaj pa ima zelo razgiban križ in prav nobenih bolečin! Ljudje so res čudni, en majhen, nagajiv kuža v vsako družino, pa bodo vsi zdravi brez zdravnikov! Odkar me znata peljati na sprehod, je pa sploh veselo! Skupaj gremo v trgovino, in na bližnji hrib za šolo, kjer se lahko nanorim.

Moje lulanje in kakanje
Zelo lepo napredujem pri osebni higieni. Ker imam že skoraj tri mesece, ne lulam več vsakih petnajst minut in kjer me prime. Kakam pa sploh zunaj. Zdaj so me že pogruntali. Prvič kakam ob petih zjutraj- zunaj seveda, nato okrog sedmih. Po tem je običajno mir s tem do popoldneva.  Prebavo imam res odlično, zdravo in čvrsto! Lulam pa nekako na eno uro in pol do dve uri. Ja, kar dobro so me že pogruntali!

To bi bilo za danes vse, toliko da veste, da sem zdrav, vesel in cepljen!

Alfi

Abbado in Dakota

Perzijski muc Dakota in Badi (ljubkovalno ime za Abbadota) se kar razumeta. Le, ko se ta želi igrati z njim in skače okrog njega, mu s tačko nakaže naj mu da mir, ker je on že starejši gospod in nima več toliko energije kot on. Abbado pa je tudi mali lump, ki mu večkrat ukrade kakšen priboljšek :)

Mala navihanka Alethea Alba-Binca

Tudi Alethea Alba je dobila novo ime in sicer Binca. Že prvič, ko sva z gospo Sonjo govorili po telefonu mi je povedala, da je z Binco prišla v njihov dom nova, sveža, pozitivna življenjska energija. Binca je pridna, neizmerno živahna, navihana "najstnica", ki je takoj osvojila njihova srca. 13 letna jazbečarka Čila pa je rabila nekaj več časa, da jo je sprejela. Sedaj na razigrano in "otročjo" Binco njena umirjenost in tudi že lenobnost dobro vpliva. Z renčanjem jo opozarja na nepravilno in nedovoljeno obnašanje. Vzgaja jo in tudi uči.

Binca je zelo pametna in učljiva psička. Na ukaz sede, da prostor, tačko. Nekega dne ji je gospa Sonja  rekla naj zapre vhodna vrata. Ni problema. S sprednjima tačkama je skočila na vrata in jih zaprla. Bila je  zelo presenečana, saj tega ni pričakovala. Bila pa je tudi ponosna in zadevo sta morali ponoviti tudi pred domačim občinstvom. 

Binca pa je tudi ta prava živa budilka. Njena naloga je, da vsako jutro zbudi 12 letno Špelo. Špela se je prej vedno zjutraj težko zbujala in ni hotela vstati iz tople postelje. Tej budilki pa se ne more upreti in tudi izklopiti je ne more. Ona je že zjutraj dobre volje, vesela, pripravljena na akcijo in ji ne pusti, da bi še naprej ostala v postelji in spala.

Prvič na morju

Tako pa je Binca uživala s svojo lastnico na morju v Izoli. Za prvo spoznavanje in ovohavanje morske vode so izbrali prelep, sončen dan.

Pasja princeska Rina

Tako Allegro sedaj imenujeta Rafael in Irenca. Prav res je prava mala pasja princeska. Rada jo razvajata in pocrkljata. Seveda, saj ima tako žameten in nežen pogled, da bi z njim lahko stopila celo led na Antarktiki. No ne dobesedno, ampak vem, da tisti, ki ste jo imeli priliko spoznati veste, kaj sem s tem mislila. Že ko je bila še čisto drobcena in majhna "dojenčica", nas je znala prepričati, da smo jo  crkljali. Pa ne samo mi, tudi tisti, ki so prišli samo na obisk. Vedno jo je kdo imel na kolenih in jo občudoval. Vsem je bila zelo, zelo všeč.

Rina grizli 

Rina pa ni samo princeska. Je tudi grizli, vendar ne po videzu. Pogrizla bi prav vse, kar ji pride pod zobe. Seveda, saj je to povsem normalen del njenega razvoja. Skozi grizenje spoznava in raziskuje svet okoli sebe in okuša različne predmete in materiale.  Nikoli ne smemo popolnoma uničiti psičkove potrebe po žvečenju, ker je ta navada tudi zelo zdrava. Psičku namesto copat, čevljev, omar, nogavic itd. ponudimo igrače za žvečenje, ki jih kupimo v pasjih trgovinah. Lahko mu ponudimo konga, igrače iz vrvi ali tudi razne priboljške za žvečenje, ki hkrati čistijo zobe - recimo bikovka, prekajeni uhlji, …Rinina lastnika to dobro vesta in jo zamotita s tem, da ji ponudita kost za glodanje ali kakšno njeno igračo. Rina je z njo čisto zadovoljna in tudi potrebo po grizenju si z njo poteši.



Rina v naravi

Rina je zelo igriva in živahna psička. Vsak dan jo Rafael in Irenca peljeta na velik travnik s krtinami, kjer si vsi trije dajo duška in se imajo zelo fino. Tam po mili volji raziskuje in odkriva lepote narave. Vse ji je zanimivo. Klopca, na katero še ne more skočiti, listje v travi, sneg pod tačkami. Pri socializaciji z drugimi kužki nima težav. Prav z vsemi se razume. Pravita, da jima je zelo polepšala in popestrila življenje. Zelo vesela sta, da je z njima.