Potepanje okoli Balatona / Hegyestű

3. DAN / Četrtek, 26. september 2024

Heviz - Keszhtly (Blatenski Kostel) - Tapolca - Szigliget - Monoszlo - Camping Strand-Holiday Balatonakali

Dopoldne sva zapustila Heviz in nadaljevala v Keszhtly, kjer sva si imela namen ogledati baročno palačo Festetich, ki je ena največjih palač na Madžarskem. Parkirala sva v bližini palače in najprej poiskala trafiko, kjer sva zamenjala papirnat denar za kovance, ki sva jih rabila za plačilo parkirnine.

 Palača Festetich

Za ogled notranjosti palače se nisva odločila, saj bi se tam zadržala preveč časa. Rajši sva se sprehodila po grajskem parku, ki ga krasijo vodnjaki, kipi, klopce in več kot 100 let stara drevesa. Vstop v grajski park je vseskozi odprt za vse obiskovalce. 

Po nekaj manj kot eni uri, sva zapustila park in nadaljevala z vožnjo proti Tapolci. Veter, ki je vseskozi pihal, se je okrepil in se v sunkih zaganjal v AD. Vseeno sva na poti naredila postanek na razgledni točki Szépkilátó Balatongyörök, kjer je zelo obširen in lep razgled na Blatno jezero in griče.

 Szépkilátó Balatongyörök

Tapolca

V Tapolci sva poiskala brezplačno parkirišče, ki pa je bilo še vedno v bližini mesta. 

Najprej sva si hotela ogledati najbolj znano in obiskano podzemno jamo z jezerom, ki so jo odkrili leta 1903 med kopanjem vodnjaka. Malo pred najinim prihodom, pa se je na najino "smolo" prodaja vstopnic zaključila in obisk jame ni bil več mogoč. Malce razočarana sva se sprehodila po mestu, ki je zelo zanimivo, urejeno in čisto. Všeč so nama bili mostički čez potok, lokvanji, ribe, ulična poslikava (ribje stopnice), vodnjaki, skulpture, mlin, jezero s fontano in restavracije ob jezeru.

Ribje stopnice

Malom-to (Mlinsko jezero)

 

Szigliget

S Tapolce sva nadaljevala v Szigliget na ogled ruševin gradu, ki se nahajajo na vrhu 239 m visokega griča. 

Na poti sva naredila postanek ob Balatonu. Jezero je bilo valovito in umazano sivo rjave barve. Prav nič čudnega, saj je veter s svojimi sunki prav dobro vzvalovil jezersko površino. Ko sva prispela na parkirišče, od kjer je nekaj minut vzpona do ruševin gradu, sva si premislila, saj so bili sunki vetra vse močnejši. Rajši sva se odpravila do najinega naslednjega kraja, ki sva si ga imela namen ogledati. 

Na celotni poti potepanja okoli Balatona, sva opazila veliko stebrnih kamnitih znamenj (pilov). Ni bilo vasi ali kraja, ki ga ne bi imel.

Vulkan Hegyestű

Iz Szigligeta sva nadaljevala proti vasi Monoszlo in čez nekaj časa zavila na ozko gozdno pot. Ta naju je pripeljala do zapornice in hišice, kjer sva plačala vstopnino za ogled. 

 

 

Parkirala sva na velikem parkirišču in se po stopnicah odpravila pod stene hriba Hegyestű..

 

Med letom 1930 in 1970 je tu deloval kamnolom, zaradi česar so polovico gore stalno minirali. Zaradi rudarjenja je tudi notranjost nekdanjega vulkana postala vidna, kajti Hegyestű je nastal zaradi vulkanskega izbruha pred 8 milijoni let. Sama gora je iz bazaltne lave, ki se je strdila v navpične stebre, podobne orglam.

 

 

Po prebranih informacijah na informativnih tablah, sva se po strmih stopnicah povzpela do najvišje točke Hegyestű.

 

Z vrha se nama je odprl širok in obsežen razgled na kotlino, Blatno jezero in griče.

Ob vrnitvi z vrha sva si v nekdanji rudniški stavbi ogledala film in razstavo.

Balatontourist Camping Strand-Holiday

Imela sva dovolj ogledov in čas je bil, da sva se odpravila nekam na spanje. Izbrala sva  Balatontourist Camping Strand-Holiday, ki se nahaja le nekaj sto metrov od vasi Balatonakali.

 

 

 

Vzela sva si čas za počitek in večerjo. Pred spanjem pa sva se sprehodila ob jezeru in si ogledala kamp.

Potepanje okoli Balatona / Heviz

2. DAN / Sreda, 25. september 2024

Heviz

 

Dopoldne sva se sprehodila mimo naravnega termalnega jezera, ki je vulkanskega izvora in ima malce radioaktivno vodo, saj vsebuje radon. Kopalna voda naj bi imela zaradi vsebnosti žvepla, kalcija, magnezija, hidrogenkarbonata številne pozitivne učinke na telo. Kopanje in namakanje v njemu je zelo priporočljivo, saj ugodno vpliva na zdravljenje mnogih bolezni. Po njemu je Heviz tudi najbolj znan. Midva sva kopanje namensko izpustila, saj sva se odločila, da bova v jezeru zaplavala, ko se vrneva po drugi strani Blatnega jezera nazaj v Heviz. 

 

Nadaljevala sva po čudoviti, lepo urejeni Dr. Schulhof Vilmos Promenadi, katero z obeh strani obdaja park s cvetličnimi nasaditvami, drevjem in klopcami.

Prav zanimivo nama je bilo, ker sva vseskozi srečevala ljudi, ki so hodili peš ali se vozili s kolesom in večina njih je v rokah nosila ali vozila plavalne črve različnih barv. Ti so menda zelo priporočljivi za kopanje v termalnem bazenu.  

Prav nič čudnega ni, da je tudi ponudba plavalnih črvov in ostalih pripomočkov za plavanje v trgovinicah zelo velika.

Kar nekaj časa sva hodila, da sva prišla na trg, kjer se nahaja mestna hiša, pa kip grofa Szechenyi Istvana (1791-1860) in katoliška cerkev Svetega Duha, poznana tudi kot Modra cerkev.  

Tu pri cerkvi sva zaključila z ogledovanjem Heviza in se počasi vrnila v kamp. 

Naredila sva kosilo. Po njemu pa je bil čas za počitek in posedanje pred AD in ob kanalu, kjer cvetijo prelepi vijoličasti lokvanji. Tišina, mir, lepota narave, petje ptic, zrak - vse to je blagodejno vplivalo tudi na naju in zelo všeč nama je bilo.

Pot ob kanalu s termalno vodo in lokvanji

Ko nama je bilo dovolj posedanja, sva se odpravila na daljši sprehod po poti ob kanalu s termalno vodo, ki priteka iz jezera. Na začetku poti sva pri zapornici opazila kar nekaj kopalcev, ki so se tukaj namakali in plavali, čeprav je menda to prepovedano. Domačini imenujejo ta del kar "toplice za reveže". Midva se nisva kopala, sem pa vseeno stopila vanjo in preizkusila njeno toploto. Kaj dosti me ni prepričala. Plavanje v kanalu ?

 

 

Na celotni poti so postavljene informacijske table, ki so naju seznanile z imeni lokvanjev različnih barv in državami iz katerih so bile prinešena sem (USA, Indija, Afrika).

Prinešene pa so bile tudi invazivne rastline.

Med listi lokvanja je priplavala tudi tale kača, ki je radovedno pomolila glavo iz vode. Menda niso strupene, vendar z njo vseeno ne bi hotela plavati.

Pot ob kanalu nisva v celoti prehodila, ker sva se prej obrnila nazaj in se po isti poti vračala nazaj. Malo pred zapornicami naju je doletela nevihtica. Odprla sva dežnika, ki sva ga v teh dneh vedno imela pri sebi in se nepremočena vrnila v AD.