Sotočje Tolminke in Soče in Učna pešpot ob Tolminki

Nedelja, 16. februar 2025

Kljub vetrovnemu in mrzlemu vremenu sva se zapeljala proti Tolminu, saj sva si hotela ogledati sotočje reke Tolminke in Soče in se sprehoditi po Učni pešpoti ob Tolminki. 

Sotočje Tolminke in Soče 

Ker v bližini sotočja nisva našla parkirišča, sva parkirala na edinem od ceste odmaknjenem prostoru pred novim krožiščem. Od tam sva se po kolesarski stezi in čez most sprehodila do sotočja reke Tolminke in Soče. Po ogledu sva nadaljevala s sprehodom po zanimivi, delno mivkasti poti ob reki Soči do nemške kostnice. 

 

Most čez reko Tolminko.

Sotočje reke Tolminke in Soče.

Smaragdna reka Soča s svojo prečudovito modrozeleno barvo.

V bližini nemške kostnice se nahaja informativna tabla, kjer sva si prebrala, da je na kraju, kjer je bilo prvotno vojaško pokopališče z 931 grobovi, v letih 1936-1938 nemška država zgradila kostnico, ki spominja na utrdbo, t.i.Totenburg. V kostnici so pokopani posmrtni ostanki okoli 1000 nemških vojakov, padlih na bojiščih ob Soči v 12. soški bitki. 

Nemška kostnica

Po vrnitvi na sotočje, sva se odpravila še po Učni pešpoti ob Tolminki. 

Učna pešpot ob Tolminki 

Ta je dolga 1,25 km in je posvečena tradiciji ribištva in ribogojstva na Tolminskem. Na celotni poti so postavljene informativno tematske table, kjer sva si prebrala o muharjenju, ribištvu, čistilni napravi, ribogojstvu, varovanju ribjih vrst, naravni populaciji soške postrvi, grožnjah ribjim vrstam, jadranskem lipanu, soški postrvi, drstni jami in reki Tolminki.  

 

Zelenomodra reka Tolminka.

Ribogojnica Faronika

Pri zadnji informativni tabli sva končala z najinim sprehodom in se po isti poti vrnila nazaj.

Igorjev pohod od kala do kala / Pliskovica

Nedelja, 2. februar 2025

Ob svetovnem dnevu mokrišč, sva se zapeljala v Pliskovico, kjer sva se udeležila Igorjevega pohoda od kala do kala. Ime je dobil po ustanovitelju Igorju Maherju (1963 – 2009), ki je bil biolog, raziskovalec, fotograf,... Zbrali smo se v središču vasi Pliskovica, pod latnikom evropskega prijateljstva. Po pozdravu vodje pohoda in kratkem opisu poti, smo se ob 10. uri podali na 7 km dolgo krožno pot, ki povezuje kar 18 kalov. Od teh je ostalo samo 6 kalov, v katerih se še zadržuje voda. Nekatere od ostalih so zasuli ali so se izsušili ali zarasli. Največji kal Mlačna je bil obnovljen leta 2007 v okviru projekta "1001 kal-1001 zgodba o življenju.

Pliskovica s cerkvijo sv. Tomaža

      

 

Kal Mlačna

V Pliskovico smo se vrnili ob 12. uri, saj se na pohodu nismo kaj dosti ustavljali. Kratke postanke smo naredili samo ob kalih, ki so še napolnjeni z vodo.