Zimski Kunaverjev pohod / Rakek

Sobota, 25. januar 2025

Kljub napovedanemu slabemu vremenu, sva se odpeljala v Rakek na zimski Kunaverjev pohod. Zbrali smo se na železniški postaji Rakek. Po pozdravu članice Turističnega društva Rakek in nagovoru vodnika, se nas je več kot 70 pohodnikov ob 9.30 odpravilo na približno 12 km dolgo pot iz Rakeka v Rakov Škocjan in nazaj v Rakek. Prvi postanek na poti smo naredili na 646 m visokem Stražniku. Iz njega je ob lepem vremenu čudovit razgled  na Cerkniško jezero, Slivnico, Snežnik in tudi Triglav. Po kratkem postanku smo se spustili v razgibano kraško dolino Rakov Škocjan. Tam se nahajajo Zelške jame, ki so nastale z udrtjem stropa. Posledica tega je tudi Mali naravni most, ki smo si ga ogledali in se nekateri tudi sprehodili čez njega. Skozi jamo teče reka Rak, ki priteče iz Cerkniškega polja. Na vseh točkah, kjer smo naredili postanek, smo bili deležni odlične razlage s strani vodnikov. Od tam smo pot nadaljevali skozi gozd in ob reki Rak, ter po makadamski cesti v CŠOD Rak, kjer smo dobili malico, čaj in še kaj. Kar nekaj časa smo se tam zadržali, potem pa smo se odpravili nazaj na izhodišče. 

Stražnik (646 mnv)

Razgledi

Mali naravni most in reka Rak.

CŠOD Rak

Kamniti krog

Rakek

Na tem pohodu sva bila prvič, pa verjetno ne zadnjič. Bilo je zelo zanimivo, poučno in lepo.  

 Rakek  

Pred odhodom domov, sva se še enkrat sprehodila od železniške postaje do spomenika NOB, skozi vaški del Rakeka do cerkve Srca Jezusovega in pokopališča, kjer sva si ogledala Žagarjevo grobnico.

 

Na trgu pred železniško postajo stoji spomenik žrtev druge svetovne vojne, ki ga je naredil slovenski kipar Jakob Savinšek (1922-1961).

Na informativni tabli sva prebrala, da so prvotno cerkev sv. Urha v letih 1934-1938 povečali in predelali po zamislih Jožeta Plečnika (1872-1957), ki jih je dokončno realiziral Jože Valentinčič. Nad glavnim oltarjem je naslikana freska na zlati podlagi, delo akademskega slikarja Mirka Šubica (1900-1976)

Na pokopališču se nahaja Žagarjeva grobnica, ki sodi med najbolj monumentalne primere Plečnikove pokopališke arhitekture. Postavljena je bila v letih 1930-1932, ko je bil arhitekt na vrhuncu svojega ustvarjanja.

Zbiljsko jezero Zbilje

Nedelja, 19. januar 2025

Zbiljsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Savi v Zbiljah. Nastalo je leta 1953, ko so ob izgradnji hidroelektrarne Medvode postavili jez. Je priljubljena izletniška točka. 

Potep po Goriških Brdih

Torek, 14. januar 2025

Vas Slapnik

Na potep sva se odpravila v Goriška Brda. Zapeljala sva se proti Koradi (811m.n.v.), vendar sva se zaradi vetra premislila in na poti zavila proti vasi Nozno. Med vožnjo sva zagledala ob cestišču stebriček z oznako Pot miru. Ker je bilo tam zraven manjše parkirišče, sva se ustavila in pogledala napise na smerokazu. Ta naju je usmeril proti vasici Slapnik, ki je že več desetletij zapuščena, saj so se po drugi svetovni vojni njeni prebivalci izselili v druga mesta. O vasici se je leta 2019 veliko govorilo, saj naj bi postala prizorišče snemanja resničnostnega šova televizijske hiše BBC, v sklopu katere naj bi izbrani pari iz različnih evropskih držav obnovili hiše v vasi. Do tega ni prišlo in vasica še vedno žalostno sameva. Hiše se počasi podirajo in po njih se razrašča bršljan.  

 

 

 

Po ogledu vasice sva nadaljevala v dolino potoka Kožbanjšček, kjer sva parkirala pri informativni tabli.

Dolina potoka Kožbanjšček

 

Na njej sva prebrala, da zgornji del porečja potoka Kožbanjšček leži v severnih Brdih in sega v južna pobočja Korade. Porečje je nastalo na stiku apnenca in fliša, kar se kaže v izoblikovanosti dolin. Ob prečkanju odpornejših kamnin je voda izdolbla tesni in manjša korita, v strugah pa so skočniki, brzice in veliki tolmuni. Na prehodu čez pas apnencev je Kozbanjšček izoblikoval tri velike tolmune imenovane Kotline.   

 

Od prve informativne table sva se zapeljala še nekaj metrov naprej, kjer sva pri drugi informativni tabli zopet parkirala. 

Korita Krčnik in naravni most

Na njej sva prebrala, da je potok Kožbanjšček v pasu apnenca izdolbel slikovita korita z imenom Krčnik. Z okoli 40 metrov dolga korita se začnejo z ogromno drasljo. Draslja ali kotlica je kroglasta kotanja v strugi vodotoka, v katero voda nanese kamne in pesek. Vodni tok jih vrti in jo s tem neprestano dolbe. Približno na sredini kotlice se razpenja naravni most, lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila tekoča voda z brušenjem. Korita se nadaljujejo z ozkim žlebom, mestoma širokim komaj pol metra, ki ga prekinjajo draslje.

Iz doline potoka Kožbanjšček sva se odpeljala v vas Gonjače, kjer sva se povzpela na razgledni stolp.

Razgledni stolp Gonjače

Nad vasjo Gonjače na griču Mejnik stoji spomenik, delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Poleg spomenika stoji 23 m visok razgledni stolp, k so ga po načrtih arhitekta Marka Šlajmerja zgradili leta 1961. Na stolp sva se povzpela po 144 stopnicah, še prej pa sva si prebrala verze na plošči, ki jih je zapisal pisatelj France Bevk. Iz stolpa je lep razgled na Brda, Julijske Alpe, Dolomite, Tržaški zaliv, Vipavsko dolino.

 

Na vrhu stolpa je pihalo in naju tudi malce zazibalo. Postajalo je vse bolj hladno in čas je bil, da sva se počasi odpravila proti domu.  

Na poti domov, se je nebo obarvalo v oranžno barvo. Ko pa se je stemnilo, se je na nebu prikazala velika, okrogla luna, ki naju je kar nekaj časa spremljala.