četrtek, 31. oktober 2024

Sv. Lovrenc (Gora) nad vasjo Studeno (1019 m)

Sreda, 30. oktober 2024

V lepem sončnem vremenu sva se odpeljala v vas Studeno pri Postojni. Tam sva parkirala in se odpravila na vrh razgledne gore Sv. Lovrenc. Do vrha sva hodila 1 h.

Pogled na Sv. Lovrenc.

Razgledi

Skala z odtisom roke in kolena. Po legendi je na tej skali počival svetnik, ko je na hrbtu prenašal svojo cerkev.


Cerkvica Sv. Lovrenca.

Vrh z vpisno skrinjico.


torek, 22. oktober 2024

Na potepu / Krožna učna pot Strunjan

2. DAN / Ponedeljek, 21. oktober 2024

Zbudila sva se v sončen dan in se po zajtrku odpravila na celodnevni potep.


Na poti do avtobusne postaje, sva v vodi zagledala kar nekaj žabic in nutrijo. 

Učna pot Strunjan v podobah morja 

Z avtobusom sva se odpeljala v Strunjan. Med vožnjo sva se odločila, da se sprehodiva  po učni poti Strunjan v podobah morja. Čeprav je začetek in konec poti pri Centru Krajinskega parka Strunjan na Strunjanskih solinah, sva midva krožno pot začela kar pri avtobusni postaji in tudi od zadnje 15 točke k začetku poti. Pot je dolga 5,3 km (približno 1 ura in 30 minut) in ima 15 vsebinskih točk. 

Točka 15.


Mesečev zaliv.

Strunjanski križ


Pobrani cigaretni ogorki na plaži Strunjan.

 


Ker je bil Center Krajinskega parka odprt, sva si v njemu ogledala razstavo o Krajinskem parku Strunjan z naslovom Park morja in film o Krajinskem parku Strunjan. 

Po končanem potepu po Strunjanu, sva se z avtobusom vrnila v Koper.

3. DAN / Torek, 22. oktober 2024

Še eno noč sva prespala na PZA-ju Koper, potem pa sva se odpravila proti domu.

ponedeljek, 21. oktober 2024

Na potepu / Park Globojner

1. DAN / Nedelja 20. oktober 2024

Tokrat sva se odpeljala v Italijo na sprehod po parku Globojner. Parkirala sva na velikem parkirišču, ki pa je bilo že dosti zasedeno. 

Ker tukaj še nikoli nisva bila, sva se odpravila po poti, kjer sva opazila, da gre največ sprehajalcev. 

 

Potem pa sva se premislila in zavila na desno, kjer sva po lesenih stopničkah in skozi lesena vratca vstopila v park Globojner. Od tam sva skozi gozd nadaljevala do razglednega stolpa Alice. 

 
Na tej poti kaj dosti sprehajalcev ni bilo. Obkrožala so naju visoka drevesa, tišina in mir. 

Gozdovi v parku Globojner so last prebivalcev Padrič, ki so leta 1898 ustanovili poseben konzorcij za upravljanje vseh skupnih gozdov.

 

Tako sva prišla do razglednega stolpa Alice. Zgrajen je bil leta 1956, ime pa je dobil po ženi podpredsednika Società Alpina delle Giulie odvetnici Giuseppe Luzzatto.

Oslička naju tudi pozdravila nista.

Z razglednega stolpa je lep razgled na Tržaški zaliv.

Ko sva se vrnila na začetek najine poti, sva se odpravila še po drugi sprehajalni poti. Na tej poti je bilo veliko italijanskih sprehajalcev, kužkov, tekačev, pa tudi kakšen kolesar se je našel. Pot je dobro vzdrževana in zelo prijetna za hojo. 

 
 
Na celotni poti so postavljene informacijske table.  

Na tej poti so se nama odprli čudoviti razgledi na Trst in morje.


Kar nekaj časa sva hodila do 410 m visokega sedla Banovski vrh. Tam sva končala z najinim sprehodom in se po isti poti vrnila nazaj. 

Pred odhodom na PZA Koper, sva zraven parkirišču čez ograjo pokukala tudi k osličkom in ovčkam.