Med vasema Podolnica in Zaklanec se dviga Grič (426 m). Na njemu stoji cerkev sv. Urha, ki je bila prvič omenjena leta 1526. Znana je po ohranjenem srednjeveškem obzidju s stolpoma nekdanjega protiturškega obrambnega
tabora. Cerkev z obzidjem je vpisana v seznam kulturne dediščine
Republike Slovenije.
Odpeljala sva se v Polhov Gradec, kjer sva se sprehodila po Polhovem doživljajskem parku. Knjigo Uroša Grilca Polh rogovilež sva doma z vnučkom že prebrala in tako izvedela, da je polha zavoljo rogovilenja graščak pregnal iz podstrešja. Mali rogovilež si je zato moral pri različnih živalih iskati nov dom. Ker tokrat vnuček ni mogel z nama, se bova z njim tja še enkrat vrnili.
Danes sva se z vnučkom odpravila na izlet do Rimske utrdbe na Lanišču in razgledne točke Orlov grič pod Srnjakom. Zapeljali smo se do Kalc pri Logatcu in nadaljevali v smeri Podkraja.
Parkirali smo v bližini oznak za Rimsko trdnjavo.
Mimo trdnjave smo se odpravili na razgledišče, do katerega smo počasi hodili približno 1 uro.
S pomočjo informativne razgledne table smo na razgledišču usmerili pogled proti Slivnici, Planinskemu polju, Špičku, Krimu, Kalcam, Logatcu, Grintovcu, Storžiču, Stolu, Blegošu in Triglavu.
Vpisali smo se v vpisno knjigo. Pred vetrom smo se skrili v zavetje razgledišča, kjer so postavljene mize in klopi. Pomalicali smo odlične palačinke, ki jih je prvič naredil vnuček in popili čaj. Zadovoljni z izbranim izletom smo se odpravili nazaj na izhodišče in se odpeljali domov.
Kar nekaj časa se nisva udeležila nobenega pohoda.To nedeljo pa sva se odpravila na 13. pohod po Erzelju in okolici - Med zaselki in studenci.
Zbirališče je bilo kot vsako leto pri Stari šoli na Erzelju.
Pohodniki smo se začeli zbirati že ob 8.30.
Ob 9. uri smo se odpravili na pohod. Trasa je bilo odlično pripravljena in označena tako, da smo se na pot lahko podali sami.
Prvi postanek sva naredila pri izviru v Vovkih, kjer se Erzelj tudi začne.
Nadaljevala sva k cerkvi Marije Snežne na Obeluncu nad Gočami.
Nazaj proti Erzelju je sledil strm spust.
Iz Erzelja sva nadaljevala v zaselek Tabor. Tam se nahaja cerkev sv. Lovrenca, ki stoji znotraj obzidja nekdanjega
protiturškega tabora. Zgrajena je bila konec 15. stoletja.
V bližini cerkvice se nahaja vodnjak. Nekoč so si lasten vodnjak lahko
privoščili le redki. Večina prebivalcev je vodo zajemala iz skupnega
vaškega vodnjaka, ki so ga postavili sredi naselja ali ob samem izviru.
Nekoliko višje na Taboru se nahaja cerkev sv. nadangela Mihaela, ki prav tako stoji znotraj delno ohranjenega protiturškega tabora. Obdaja jo obzidje nekdanjega pokopališča. Prvič se posredno omenja že leta 1275. Sedanja cerkev je bila pozidana sredi 15. stoletja.
S Tabora sva se odpravila do izvira Pod Pajšto, ki je dobil ime po pajšti, kamnitem oboku, ki varuje studenčnico in jo ohranja čisto.
Naslednja točka, kjer sva se ustavila je bila pri znamenju z zvoncem.
Tam je nekoč stala cerkev sv. Petra, ki je bila prvič omenjena leta
1650. Za srečo sva tudi pozvonila.
Po poti so naju usmerjale lesene table, rdeče puščice in kamni z modrimi in rdečimi kačjimi pastirji.
Med potjo sva zavila do znamenja, ki stoji na kraju z zanimivim imenom Popotnik. Znamenje je leta 1891 v zahvalo za čudežno ozdravitev postavil domačin Franc Kobal. Izklesano je iz belega apnenca, njegova posebnost pa so številni slovenski napisi.
Od tam sva nadaljevala do partizanske bolnišnice Vera, ki jo je na začetku leta 1944 ustanovil in vodil dr. Jože Bežek ter jo poimenoval po svoji zaročenki Veri Brecelj.
V treh urah sva prehodila 10 km. Po vrnitvi smo se lahko okrepčali z joto, kremšnito in tudi drugimi dobrotami.
Ob 14.uri je sledila proslava ob 80. obletnici pregnanstva krajanov Erzelja. Prišli so praporščaki. Ob spomeniku padlim in žrtvam v NOB iz Erzelja, je bil položen žalni venec. Sledil je koncert ženskega pevskega zbora Kombinat. Bilo je zelo lepo in čustveno.
