Po vrnitvi s krožne poti, sva si skuhala kosilo in si vzela čas za posedanje pred AD. Po 16. uri sva se odpravila v Krakovski gozd, ki je naš največji poplavni gozd, ki se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke. Uslužbenka TIC-a naju je opozorila, da morava biti v Krakovskem gozdu zelo previdna, ker se lahko tam kaj hitro izgubiš.
Iz PZA-ja sva se po cesti odpravila do gostilne Žolnir, kjer je postavljena maketa ladijskega vijaka in informacijska tabla o Krakovskem gozdu.
Na informacijski tabli sva prebrala, da je Resslova pot poimenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu (1793-1857), ki je kot gozdarski nadzornik okoli leta 1820 premeril Krakovski gozd ter ga s presekami razdelil na pravokotne površine, ki še danes služijo kot meje oddelkov.
Od gostilne Žolnir sva nadaljevala po asfaltirani in makadamski cesti.
Vso pot naju je spremljalo žabje regljanje.
Ko sva zavila v gozd, sva opazila na deblu drevesa prvo črko R, s katero je označena Resslova krožna pot. Ta zajema mokrišče Trstenik, pragozdni rezervat, Cvelbarjev dob.
 |
| Vodna grebenika (Hottonia palustris) |
Ko sva iz gozda prišla na cesto, sva se odločila, da tukaj zaključiva z ogledom Krakovskega gozda in se po isti poti vrneva nazaj.
