Divje jezero se nahaja 2 km od Idrije. Je eno izmed največjih in najzanimivejših kraških izvirov v Sloveniji. Že od leta 1967 je razglašeno za naravni spomenik, sedaj pa je urejen tudi kot prvi muzej v naravi.
Sprehod okoli Divjega jezera
 |
| Naravoslovni in zgodovinski pomen. |
Na informativni tabli piše, da je Divje jezero eno najzanimivejših kraških jezer v Sloveniji, saj je nastalo nad izvirom iz podzemne jame. Zaradi svojih naravoslovnih značilnosti in posebnosti že skoraj 250 let privablja naravoslovce od botanikov, geologov, gozdarjev, hidrologov do speleologov in jamskih potapljačev. Velik vpliv na raziskovanje narave je imel rudnik živega srebra, kjer so v njegovi 500 letni zgodovini službovali mnogi naravoslovci evropskega slovesa.
 |
| Rastlinstvo in živalstvo. |
Jezero in okolica se postavljata z izjemnim bogastvom rastlinstva in živalstva. Življenjske razmere omogočajo rast prek 150 vrst praprotnic in semenk. Na hladnejših pobočjih so našle zatočišče alpske predstavnice, ostanki ledenodobne flore, kranjski jeglič, dlakavi sleč, alpska mastnica in dvocvetna vijolica. Južna, osončena pobočja pa porašča toploljubna združba malega jesena in črnega gabra. Od toploljubnih vrst sta med najbolj opaznimi maslenica in travnatolistna perunika. V jamskem delu živijo jamski rakci in polžki ter človeška ribica. Nekatere izmed vrst, npr. kranjski jeglič in človeška ribica, so endemiti, ki živijo samo na določenem območju.
 |
| Pionirja idrijskega naravoslovja Balthasar Hacquet in Joannes Antonius Scopoli. |
Balthasar Hacquet (1739 - 1815) je bil rojen v Franciji. Bil je zdravnik v Idriji, kasneje profesor na ljubljanskem liceju in drugih evropskih univerzah. Njegovo zanimanje je bilo vedno posvečeno preučevanje neznane narave. Ukvarjal se z naravoslovjem, predvsem botaniko in mineralogijo, bil je tudi etnolog, raziskovalec Julijskih Alp in alpinist, ki je že davnega leta 1782 osvojil Triglav. Po njem se imenuje tevje (Hacquetia epipactis) in Hacquetov ušivec (Pedicularis hacquetii).
Joannes Antonius Scopoli (1723 - 1788) je v Idrijo prišel iz Tirolske kot prvi stalni rudniški zdravnik. Bil je tudi kemik in botanik. V Idriji je deloval 12 let. Ker je bil vsestranski naravoslovec, ga lahko upravičeno imenujemo za utemeljitelja slovenskega naravoslovja. Njegovi najbolj poznani deli sta Flora Carniolica in Entomologia Carniolica. Po njem je dobila ime kranjska bunika ali volčič (Scopolia carniolica)
 |
| Jama, jezero in izvir z istim imenom. |
Na informativni tabli piše, da je Divje jezero nastalo in se še vedno oblikuje zaradi kraških procesov in tektonskih sil. Visoke stene plastovitega in nagubanega apnenca seka lepo viden navpičen prelom v smeri sever jug. Starost apnenca je določena iz ostankov fosilnih školjk rodu Requienia, ki so živele v plitvem morju pred 110 milijoni let v geološki dobi spodnja kreda. Ta apnenec je zelo trden in kompakten, v vodi pa dobro topen. V njem so se oblikovali številni kraški pojavi. Ob prelomu pod strmo steno je nastala tudi kraška jama. Količina vode, ki pod pritiskom izvira iz jame, vpliva na višino vodne gladine jezera. Po obilnem deževju se na gladini oblikuje vodni stožec, ki spominja na vrenje. Ko je voda mirna in bistra, pa se celo vidi jamski vhod.
Do globine 160 m so potopljene rove raziskovali pogumni potapljači. Zaradi zahtevnih razmer raziskovanja je bilo med njimi tudi nekaj smrtnih žrtev.
Jezero je 65 m dolgo, 40 m široko in do sifona 15 m globoko. Njegova temperatura pozimi je 7,5°C, poleti na površju pa 17 °C. Voda pod pritiskom izvira iz jamskih rovov, kar je značilno za vokliški tip izvira, poimenovanega po izviru Vaucluse v Franciji.
Iz jezera izteka najkrajša slovenska reka Jezernica, ki se po 55 m izliva v Idrijco. Odtok iz Divjega jezera ob suši lahko povsem presahne. Ob obilnem deževju, pa se lahko zgodi, da Idrijca nenadoma naraste. Takrat se del vode iz Idrijce prelije navzgor in ponikne v jezero.
 |
| Kranjski jeglič |
 |
| Slovenski posebnež kranjski jeglič. |
