Korada (812 m)

Petek, 11. januar 2019

Korada je vzpetina nad reko Sočo na severnem robu Goriških brd. Tokrat smo se odločili, da se do izhodišča na Korado odpeljemo po dolini reke Soče. Prav kmalu nam je bilo žal, saj smo zaradi del na cesti in množice semaforjev izgubila veliko časa.

Na Korado smo se odpravili z majhnega parkirišča pri cerkvi v vasi Plave (2h).

Hodili smo po kolovozu in gozdni poti.

Ustavili smo se pri starem koritu in smerokazu.

Prispeli smo v zaselek Vrtače in smerokaz nas je usmeril levo.

Hodili smo skozi gozd  in se vzpenjali po travnatem pobočju.

Prispeli smo na asfaltirano cesto in že kmalu zavili desno.

Zopet nas je smerokaz usmeril na pravo pot.

Prišli smo na zasneženo cesto in se levo odpravili do cerkvice sv. Genderce.

Cerkvica stoji sredi povezovalne poti treh velikih svetišč Svete gore, Marijinega Celja in Stare gore.

Razgled od cerkvice sv. Genderce.

Od cerkvice smo nadaljevali proti vrhu Korade.

Levo smo zagledali čudovit prizor. Za drevesi se je skrivala megla, ki jo je sonce pozlatilo.

Šli smo mimo državne geodetske točke 0. reda.

Na vrhu 812 m visoke Korade, ki naj bi dobila ime po korajduncu, starem imenu za apnenec.

Z vrha Korade smo se zazrli v zasnežene gore, okoliške hribe, čudovito pokrajino....

Z vrha smo se spustili do zavetišča na Koradi.

Koča je postavljena na temeljih vojaških objektov iz 1. svetovne vojne.

Postali smo pri informativni tabli in s prstom in pogledom sledili goram, gričem, pokrajini....

Po daljšem postanku smo se odpravili po isti poti nazaj.

Po 1 h in 30 min smo prispeli na parkirišče. 

Sabotin - Park miru

Nedelja, 6. januar 2019

Lep, sončen dan nas je ponovno zvabil od doma. Izbrali smo 609 m visok Sabotin, ki se nahaja nad Novo Gorico oz. Solkanom. Parkirali smo v bližini solkanskega mostu.

Na Sabotin smo se odpravili po severni poti (1h 30 min).

Spustili smo se po stopnicah na kolesarsko stezo.

 

Po njej smo hodili cca. 30 min.

HE Solkan.

Smerokaz nas je usmeril na pravo pot.

Vzpenjali smo se po stari vojaški mulatjeri.

Delali smo kratke postanke in s pogledom zajemali smaragdno Sočo.

Ob poti nas je presenetila kamnita kamela.

Vseskozi nam je pogled uhajal na reko Sočo in Sveto Goro.

Po skalnati, strmi poti smo se vzpenjali proti prvim kavernam.

Zagledali smo lesene barake, postavljene pred vhodi v kaverne.

 

Sabotin je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili pri utrjevanju svojih položajev. V 6. soški bitki, avgusta 1916, je italijanska vojska zavzela Sabotin, kar je omogočilo zasedbo Gorice.

Vhod v vojaške rove.

Po 1h in 30 min smo zagledali planinsko kočo.

POSTOJ POPOTNIK

SPOMNI SE TISTIH, KI SO SE 

BOJEVALI, KRVAVELI IN UMIRALI

ZA TO, DA JE DANES MIR.

Od koče in Sabotina je čudovit razgled na Goriška Brda, Vipavsko dolino, Kras, morje, Furlansko nižino, smaragdno Sočo, Sveto Goro, Julijske Alpe....

Goriška Brda

Sveta Gora

Od koče smo se odpravili po južni poti.

Po 15 min hoje smo prispeli na vrh Sabotina.

Nadaljevali smo po razglednem grebenu.

Mejni kamni.

Pogled nazaj.

Pred sabo v daljavi smo že videli 535 m visoki vrh sv. Valentina.

Postanek smo naredili pri obnovljenih ruševinah cerkvice sv. Valentina.

Oltarna miza

Pot miru

Po gručastem terenu smo nadaljevali proti Solkanu.

Ustavili smo se pri napisu Tito.

Nadaljevali smo po skalnatem terenu in gozdni poti. Po stopnicah smo se spustili na cesto in jo  prečkali. Potem smo še malo hodili po gozdni poti, prispeli na cesto in šli čez most na parkirišče.

Z mostu pogled na Solkan.