Blegoš (1562 mnv)

Sreda, 31. oktober 2018

Že zgodaj zjutraj sva odnesla na pokopališče cvetje in prižgala svečke. Ko sva se vrnila domov, je Cene vprašal, če gremo na Blegoš. Zakaj pa ne?  Pa sva na hitro nametala stvari v nahrbtnika.

Blegoš 1h 30 min.

 

 

Koča se že vidi.

 

Še na vrh.

Pogled nazaj na kočo, meglo, griče.

Pa smo na vrhu.

Hitro slikaj, da me ne odpihne!

Skutni štrukelj in jabolčna zavitka.

Postanek pri koči.

Doma še igranje s plišastim rakunčkom.

In končno mir.

Kostanjček

Sobota, 27. oktober 2018

Spekli smo kostanj. Zavili smo ga v časopisni papir, malo počakali, potem pa smo si še vročega privoščili. Med prijetnim klepetanjem in lupljenjem nas je presenetil kostanjček z velikimi očmi, majhnim nosom in odprtimi usti.

Iz Podgorja na Slavnik in Grmado

Torek, 23. oktober 2018

Zamikal nas je Slavnik, pa smo se odpeljali v vas Podgorje. Parkirali smo v bližini športnega igrišča. Za vzpon smo si izbrali eno od neoznačenih, krajših poti, ki nas je strmo vodila proti vrhu.

Hodili smo po prijetnem, jesensko obarvanem gozdu.

 

 

Na poti smo presenečeni opazili tablice pritrjene na deblu dreves s pesmicami Gozd jeseni od Neže Maurer, pa Večni krog od Janeza Menarta, Truden, ubit od Srečka Kosovela, Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan od Matije Zemljiča in Planinska od neznanega avtorja.

Med branjem pesmic in šelestenju listov v krošnjah dreves, smo hitro prispeli na planjavo, kjer smo uzrli Tumovo kočo z oddajnikom. Koča nosi ime po dr. Henriku Tumi (1858-1935), znanem slovenskem alpinistu, planinskem ideologu, botaniku, politiku in narodnem buditelju.

Krtine so zakon.

Slavnik (1028 m)

Ko smo se okrepčali in se naužili razgleda, smo se odpravili čez vrh Cigana (988 m) na Grmado (1001 m), kjer stoji požarna opazovalnica.

Pogled na Grmado oz. Mali Slavnik.

Na vrhu Grmade (1001m)

Z Grmade pogled na Slavnik.

Za vračanje nazaj smo si izbrali daljšo, položnejšo pot. Sledili smo markacijam, ki so nas vodile po makadamski cesti. Vseskozi nas je grelo sonce in korak za korakom smo se spuščali v dolino. Po 1,25 ure smo prispeli v vas Podgorje.

Z Vršiča na Slemenovo špico

Četrtek, 18. oktober 2018

Prišla je jesen, ko se drevesa pisano obarvajo in macesni zažarijo v zlatih barvah. V razmišljanju kam na ogled vseh teh čudovitih kontrastov, nas je rešil Cene. Predlagal nam je Čisti vrh ali Slemenovo špico. Ker smo bili na Čistem vrhu lani in na Slemenovi špici že nekaj let ne, smo se odpeljali na Vršič.

Na začetku poti.

Pogled proti Slemenovi špici.

Pogled na Jalovec - šesto največjo goro v Sloveniji.

Še en pogled na Jalovec (2645 m)

Slemenova špica (1911 m)

Pogled na greben Ponc, Tamarja in Planice s skakalnicami

Jalovec

 

Pokončni rjavo rumeni macesnov storž.

Tanke, nežne, živo rumene iglice v šopkih.

Skoraj že na začetku poti.

Prelaz Vršič.

Dan, ki smo ga preživeli pohodniško in v objemu zlato obarvanih macesnov je bil skoraj popoln. Manjkal nam je samo še pogled na eno najlepših mojstrovin, ki jih je ustvarila narava. Sprehodili smo se do razgledne točke, da po dolgem času zopet vidimo kamniti obraz Ajdovske deklice.

Kamniti obraz Ajdovske deklice v severni steni Prisojnika.

 Potem pa smo se odpravili proti domu in na poti naredili še nekaj postankov.   

Razgledišče Šupca.

Spomenik dr. Julius Kugy (1858-1944), ki se ozira proti vrhu Jalovca.

Velika naravna korita Soče