Dolomiti in še več

7. DAN
Ponedeljek, 20. avgust 2018

Carezza- Passo San Pellegrino - Barcis

Po malo daljšem poležavanju v topli postelji in zajtrku, smo se odpravili na dolg sprehod. Po njem pa smo se odpeljali proti prelazu San Pellegrino.

Prelaz San Pellegrino

 Lago San Pellegrino

Tam smo naredili postanek in si ogledali jezero, ki leži na neprepustni skali iz vulkanskih kamnin. Jezero obkroža borov in macesnov gozd. Na krožni poti okrog jezera smo posedeli na klopci in uživali  v razgledu, ki se nam je ponujal.

 

Na prelazu je bilo veliko ljudi. Italijani so imeli družinske piknike. S seboj so prinesli prte, deke, časopise, kozarce, pijačo, hrano. Zasedli so klopce in mize. Res znajo uživati in si vzeti čas zase.

Z jezera pogled na prelaz San Pellegrino.

Taibon

Nadaljevali smo z vožnjo in se ustavili na PZA-ju v mestecu Taibon. Naredili smo kosilo in si ogledali nezanimivo mestece. 

 

 

Naš naslednji cilj je bilo jezero Barcis, kjer smo tudi prespali.

Jezero Barcis

Večerni Barcis

 

8. DAN
Torek, 21. avgust 2018

Prijeten in miren je bil spanec ob jezeru. Dopoldne smo se sprehodili po delčku sprehajalne in kolesarske poti ob jezeru. Še enkrat smo si ogledali mesto in se potem počasi odpravili proti domu.
 

Dolomiti in še več

6. DAN
Nedelja, 19. avgust 2018

Lago di Fedaia-Lago di Carezza

Lago di Fedaia - Capanna al Ghiacciaio (2700 m) 

Zbudili smo se zgodaj in ob 8. uri že hodili po poti 606 proti Rifugio Pian dei Fiacconi. Zopet smo bili sami, saj Italijani ne marajo zgodnjega vstajanja.

Začetek poti.

Prehojena pot do sedla Col de Bous in pogled na Piz Boe.

Retijski mak.

Vijugali smo.

Koča Pian dei Fiacconi.

Na prestolu.

Pogled proti vrhu Punta Penia.

Proti koči Capanna al Ghiacciaio

Počitek s pogledom na ledenik.

Vračamo se.

Pogled na jezero Fedaia.

Zopet smo si vzeli čas za kratek počitek. Bilo je hladno, zato smo se kmalu odpeljali v dolino Carezze. Želeli smo videti Mavrično jezero.

P v bližini sedežnice Paolina.

Ko smo parkirali, se nam je približevala nevihta. Ni trajala dolgo in sonce je zopet posijalo. 

V raziskovanju okolice smo videli smerokaz za peš pot do jezera. Cindi se je sprehodu odpovedala, midva pa sva šla. Zaradi obilice dežja je bila pot blatna. Ob jezeru pa je bilo veliko turistov.

Lago di Carezza ali Mavrično jezero

Legenda o jezeru pravi, da je v njemu živela prelepa vodna nimfa. Nekega dne si je na obali jezera v kito pletla svoje lase in tiho prepevala. Njeno petje je slišal čarovnik Masaré. Vanjo je bil do ušes zaljubljen in prosil je čarovnice za pomoč pri osvojitvi nimfinega srce. Svetovale so mu, naj se preobleče v trgovca z nakitom in naredi veliko mavrico čez jezero. Čarovnik se je pozabil preobleči v trgovca in nimfa je prav hitro ugotovila njegove namere. Čeprav ji je bila mavrica všeč, je zaplavala v jezero in od takrat jo čarovnik ni več videl. Zaradi neuspelega plana je bil tako jezen, da je zgrabil mavrico z neba, jo razbil in jo vrgel skupaj z dragulji v jezero.

Ti dragulji in mavrica se še danes odsevajo v jezeru in čeprav je vse skupaj samo legenda ga imenujejo Mavrično jezero.