nedelja, 30. julij 2017

Kamp Pineta Fažana, Maklavun

Četrtek, 27. junij - sobota, 29. junij 2017

Še za dva dni smo se odpravili v kamp Pineta in potem naredili zamenjavo z Anjo in Simonom. 








Maklavun

Hitro je prišla sobota, ko smo se odpravili proti domu. Postanek smo naredili blizu vasi Sošići, kjer se nahaja hrib Maklavun. Na vrhu hriba smo želeli obiskati grobnico iz bronaste dobe z istim imenom.


Grobnica se nahaja na vrhu kamnoloma.

Pot skozi gozd.

Informativna tabla.

Grobnica.

Le na kaj nas spominja!

Na poti skozi Planino, smo nad strehami hiš zagledali gnezdo s štorkljami. Prav vabile so nas, da si jih ogledamo od blizu.

Radovedno so se ozirale naokrog in nam polepšale še zadnje kilometre, ki so nam ostali do doma.


sreda, 26. julij 2017

Vojsko

Sobota, 22. julij 2017

Potepali smo se po Vojskarski planoti in odkrivali njeno lepoto in zgodovino. Vojsko spada med najvišje ležeče vasi na Primorskem.

Razgledišče s pretvornikom.

Še preden smo prispeli do Vojskega, smo se ustavili na razgledišču s pretvornikom. Od tam se lepo vidijo Julijci ter Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

V središču vasi stoji farna cerkev sv. Jožefa iz 17. stoletja.

Od cerkve je lep razgled na del Vojskega.

Spomenik NOB in informacijska tabla.


Zapeljali smo se do Zahuma, Ogalc, soteske Gačnik, Partizanske tiskarne Slovenija in partizanskega grobišča na Vojščici. Sprehodili smo se do Snežene jame in do najlepše razgledne točke Hudournik.

Škrateljnova domačija.

Snežena jama je tektonskega nastanka z ozkim in strmim vhodom. Včasih so sneg in led iz te jame uporabljali za hranjenje živil. Dostop do nje je prekrit z debli in vejami. Oznake so slabo vidne. Skoraj smo že obupali, ko smo zagledali lesene stopnice. Kmalu pa smo zagledali tudi jamo.



 

Snežena jama.
 

 



Domačije na Ogalcah.

Staro, mogočno drevo.


Vodnjak na utež iz leta 1861.


Soteska Gačnik.
 



Slap.

Potok Gačnik je bogat s slapovi, koriti, tolmuni in brzicami.

Potočni rak ali jelševec.
 



Iz Gačnika smo se odpeljali do naslednjega parkirišča. Po strmi poti smo se spustili do partizanske tiskarne Slovenija. Bila je največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem.Tu so tiskali Partizanski dnevnik, edini uporniški dnevnik v okupirani Evropi.

Strma pešpot.



Ogledali smo si strojnico, kuhinjo in jedilnico, stavnico, knjigoveznico in električno centralo za pogon tiskarskega stroja z elektromotorjem.

Stavnica.


Tiskovna forma za Partizanski dnevnik.

Tiskarski stroj.
Tiskarski stroj.

Nikar se ne ustraši, če to ne dobiš. Po repci tovariš še lepše zaspiš.

Kuhinja.

Na poti na Hudournik smo se ustavili na partizanskem grobišču na Vojščici. Tu je pokopanih 305 borcev, padlih aprila 1945, ko je tod divjala zadnja in najhujša sovražnikova ofenziva. Nagrobni kamni so oblikovani v obliki svinčenk.



Ostal nam je še zadnji del, ki smo ga želeli videti. Z višino 1148 m je vrh Hudournika najlepša razgledna točka Vojskarske planote.



Brstična lilija.



Tu se nam razpre znamenita idrijska prelomnica, ki se vleče iz Kanomeljskega Razpotja, čez Oblakov Vrh proti Dolenji Trebuši. Vidimo k Julijcem s Triglavom in italijanskim Dolomitom, Trnovski gozd, Porezen in Blegoš.

Opečnordeči vitki kozliček.

Travnik.

Prijetno utrujeni smo naše potepanje po Vojskarski planoti tam zaključili. Veliko smo videli, nekaj pa smo pustili za naslednjič, saj se bomo na Vojsko še vrnili. Čakala nas bosta skalna samotarja v Kočevšu, pa svet mokrišč v dolini Gačnik, Jelenji vrh in še kaj.