torek, 17. november 2015

Simonov zaliv

Sobota, 14. november 2015

Dopoldanski potep po Izoli  

Boljši sejem


Park v bližini ladjedelnice v trajen spomin vsem, ki so prispevali k razvoju slovenske pomorske tradicije.

Delamaris Izola
Tovarniška ulica


Tabla na pročelju nas je spomnila na preteklost. Na njej je napis, da je delovni kolektiv prevzel to tovarno dne 22. 4. 1951 in s tem uresničil geslo " tovarne delavcem".



Molilnica bratovščine bičarjev Scuola Battuti je iz leta 1451 in je ena najstarejših zgradb v mestu.

Tržnica
Po prijetnem dopoldanskem potepanju smo se vrnili v AD.
Po kosilu in kratkem oddihu pa smo se odpravili še na popoldanski sprehod.  Bila je oseka in noge so nas kar same vodile proti obrežju pod Strunjanskim klifom.

Od blizu smo si ogledali lepo vidne nagubane plasti kamnin.

 Izogibali smo se skalnim blokom, ki so padli na morsko obalo.

Na nekaterih delih smo morali biti pazljivi, saj je bilo kamenje spolzko.

Še bi lahko nadaljevali z našim sprehodom, pa smo se tukaj obrnili.

 Tačke so bile itak vseskozi v morju in prosjačenje za plavanje je uspelo.


Vrnili smo se v avtodom, kjer smo se odločili, da se odpravimo proti domu.



Sonce se je vseskozi trudilo, da bi prebilo sivo zastirko, vendar brez uspeha. Mi pa smo se zaradi tega lažje odpeljali proti domu.

ponedeljek, 16. november 2015

Simonov zaliv


Petek, 13. november 2015
Sprehod od Simonovega zaliva do Strunjana


Pa smo spet na obali v Simonovem zalivu. Peš smo namenjeni na praznik kakija v Strunjan. 
Na poti nas je blizu obale zmotil velik klobučnjak.
Morje je bilo mirno in morsko dno zelo zanimivo, drugačno.
Po stopnicah smo se povzpeli do bifeja Plac pod Belvederjem.
Hodili smo po robu klifa in z vrha imeli prekrasen pogled na morje in divjo plažo Bele skale.
 



Pot je na najbolj izpostavljenih delih zavarovana z ograjo.  
Mesečev zaliv

Pot nad Strunjanskim klifom.

Ustavili smo se pri kamnitem križu, ki tu stoji že od leta 1600.
Cerkev Marijinega prikazanja

Od tam nas je pot vodila samo še navzdol, mimo cerkve Marijinega prikazovanja in mimo kapelice ob cesti.

Po eni uri in pol smo prispeli pred prireditveni šotor v Strunjanu. Ogledali smo si ponudbo zrelih in manj zrelih kakijev.
V notranjosti šotora se je dobro prodajal kakijev sladoled. Poskusili smo košček kakijevega kruha, pa kakijevo marmelado.
Na razstavljeni mizi smo si ogledali dobrote, ki so jih ustvarile strunjanske žene.
Bil je petek in v notranjosti šotora še ni bilo gužve.

Vračali smo se po isti poti nazaj.
Pozirali smo v ruju, ki se v jesenskem času tako lepo obarva v ognjene barve.
Na poti proti Belvederju smo imeli zamegljen pogled na morje in Izolo.


Ob vračanju ob obali je že nastopila oseka in pogled na morsko dno je bil povsem drugačen. Tudi klobučnjak je morje skupaj z morsko travo pustilo kar na obali. 


ponedeljek, 9. november 2015

Veliki Dol in Senovo

Petek, 6.- nedelja, 8. oktober 2015

Sončen vikend smo namenili za zadnje letošnje obiske na Štajerskem koncu. Naš prvi petkov postanek je bil v Celju. Od tam pa smo nadaljevali na Veliki Dol.
Petelinje kikirikanje nas je zgodaj zjutraj prebudilo. Kar preslišali smo ga in spanje podaljšali še za kakšno uro.
 

 

Ko pa je sonce posušilo mokro travo in poslalo poletne žarke na zemljo, smo se odpravili na potep. Radi se sprehajamo po mehkem listju. Všeč nam je prav vsak delček narave, ki ga na novo odkrijemo. Barvne nianse so v tem letnem času tako čudovite.
Sivobeli muc je v grmovju prav zadovoljno dremuckal in nas zaspano pogledal, ko smo ropotali v bližini.
 
Vedno, ko se odpravimo na Veliki Dol, zajčke razveselimo s kruhom.


Svetilka rudarske sreče


Po opravkih smo se odpravili na Senovo, naselje v občini Krško. Prav malo časa smo imeli za sprehod po kraju, ki se je začel razvijati šele, ko so odprli rudnik rjavega premoga.