Plomin

Sreda, 19. avgust 2015

Plomin je od Labina oddaljen le 10 km. 

Plomin

Leži na 148 m visokem hribčku nad Plominskim zalivom in naseljem Plomin-Luka. Razvil se je na kraju starega ilirsko-rimskega naselja Fianona. 

 

Župnijska cerkev Blažene Device Marije, poznane tudi kot sv. Juraj Mladi z ložo in zvonikom, zgrajenim leta 1474.

 

Sprehod po ozkih, zavitih ulicah nam je prebudil domišljijo in nas popeljal v preteklost.

 

Nekdaj utrjeno mesto je zdaj mirna, zaspana vasica s starimi kamnitimi hišami z ohranjenimi renesančnimi in baročnimi značilnostmi, na katerih so še vidni družinski grbi.

 

 

Na robu Plomina stoji cerkvica sv. Jurija Starega iz 11. st. z reliefom poganskega boga Silvana (boga flore in favne) in glagolskim spomenikom- Plominskim napisom. Ob njej je ohranjen 15 m visok romanski zvonik.

Pri cerkvi je lep razgled na termoelektrarno in njen 340 m visok dimnik.

Slikarski atelje.

 

Prazna polžja hišica na kamnitih stopnicah.

Parkiran AD na razgledni točki.

Prelep Plominski zaliv

Malemu, simpatičnemu mucku s prosečimi očmi, ki nas je čakal pri AD, smo v posodico nalili mleka. Nestrpno je čakal, da ga je začel piti. Potem pa se je zadovoljen ulegel k drevesu in se na veliko oblizoval. Preden smo se odpeljali, nas je še enkrat hvaležno pogledal. 

Labin

Sreda, 19. avgust 2015

Naš prvi postanek smo naredili že po 17 km poti. Ustavili smo se v Labinu, kjer je del svoje mladosti preživela prijateljica, ki sedaj živi v Nemčiji.

Labin

Slikovito mestece, nekdanja rimska Albona leži na hribu, visokem 320 m.

Sprehodili smo se po trgu zunaj obzidja, kamor je dež privabil mnoge turiste.

Top na obrambnem stolpu Torjon

Vstopili smo skozi glavna grajska vrata Sv. Flora iz leta 1589. Nad vrati so vklesani labinski grb in beneški lev, simbol beneške vladavine. Prišli smo v najstarejši del mesta, ki je ohranil srednjeveški videz in je obdan z obrambnim obzidjem.

Palača Franković

Rokodelska delavnica

Majhen trg s Teatrino (malo gledališče) in stolpom z uro.

 

Cerkev Rojstva Blažene Device Marije je zgrajena v XIV. stoletju. Na pročelju cerkve je vklesan beneški lev z odprto knjigo, v kateri piše PAX TIBI MARCE ( Mir tebi Marko). Na njem se nahaja tudi mestni grb, baročni kip senatorja Antonia Bollani, borca proti Turkom in gotska rozeta. 

Notranjost cerkve.

Renesančna palača z grbom plemiške družine Schampicchio.

 

Čakanje na ozki ulici s kamnitimi stopnicami.

Baročna palača znane družine Battiala Lazzarini.

Kapela Sv. Štefana

Palača plemiške družine Manzini

Palača plemiške družine Negri.

Top na razgledni točki Fortica

Mala vrata ali Uskočka vrata

Cerkev Sv. Marije od Karmela.

Zvonik cerkve Sv. Justa.

Pogled z vrha na cerkvico in novejši del mesta Podlabin.

Po treh urah smo zapustili Labin, ki nam je bil zelo všeč. Dež, ki smo ga bili deležni ob prihodu je ponehal in po Labinu smo se sprehajali z zaprtim dežnikom. Kakor hitro pa smo prišli na parkirišče in se odpeljali, so začele padati težke deževne kaplje. Na poti smo se odločili še za postanek v Plominu.

Kamp Tunarica

Četrtek, 13. avgust - sreda, 19. avgust 2015

V vrtnarjenju, kuhanju paradižnikove mezge in marmelad, nam je 14 dni kar zbežalo. Ponovno smo se odpravili v kamp Tunarica, kjer smo naredili izmenjavo. Po dveh dneh druženja sta se Anja in Simon odpravila domov, mi pa smo ostali še nekaj dni.

Plavanje od pomola do svetilnika.

 

In nazaj.

Brisanje

Nekaj je v morju.

Očala in kroksi

Oboje je v morje porinila nagajivka na pomolu.

Nepovabljen pri kosilu.

Po kosilu berem časopis.

Prebrane knjige

Po odhodu Anje in Simona, so se nam pridružili sorodniki iz Kopra. Manjši šotor smo tako pospravili in postavili večjega. Sobotno popoldne smo izkoristili za kopanje, saj je bila vremenska napoved za naslednje dni bolj slaba. Že v nedeljo je ob 16. uri začelo deževati.

 Tudi ohladilo se je. Tako smo se naslednji dan namesto na kopanje odpravili na sprehod do Koromačna.

Skrivamo se.

Pozabljena ali odvržena

Dežne kaplje ujete v pajčevino.

Možici

Počitek v zalivčku.

Blizu Koromačna.

Nazaj v dežju.

Dežuje.

Po treh dneh sta se zaradi dežja tudi Teo in Romana  odločila, da gresta domov. Mi pa smo uživali še dva dni. Ker pa je bila vremenska napoved tudi za naslednje dni bolj deževna, smo tudi mi pospravili in v dežju zapustili kamp.