Kamp Porto Sole Vrsar

Sobota, 21. marec 2015

 

Spet so nas zbudile ptice, ki so s svojimi kljunčki trkale po ogledalu avtodoma. 

Po dolgem sprehodu smo se dopoldne na recepciji odjavili. Bilo je hladno in vetrovno. Do 14. ure smo lepo pospravili in  se po stari cesti odpeljali domov.

Kamp Porto Sole Vrsar

Petek, 20. marec 2015

Prezgodaj zjutraj nas je prav posebna budnica vrgla iz spanca. Nekdo nam je trkal na okno in sploh ni odnehal. Pa smo vstali.

Mogoče smo dobili tako nenavadno budnico, ker je današnji dan za nas nekaj posebnega. Nepozabni spomini nas ponesejo kar celih 39 let nazaj.

Kar malce nostalgični se odpravimo na potep. Med posebnostmi Vrsarja spadajo tudi stari kamnolomi. Z vrha se nam je odprl pogled na zelene otočke in bele čeri. 

 

Montraker je zapuščeni kamnolom. V njem že od leta 1991 vsako leto poteka znana kiparska šola. Skulpture iz kiparskih delavnic smo opazili na sprehodih po parkih, plažah in avtokampih. 

Vračamo se ob obali in moška radovednost opazuje potapljača, ki s prav posebno mešanico betona pod vodo betonira zid, ki se podira.

 Midve pa rajši posediva in opazujeva dogajanje pred nama.

Dopoldne smo opazovali delni sončni mrk, zvečer pa zopet čakali na sončni zahod.

Kamp Porto Sole Vrsar

Četrtek, 19. marec 2015

Po mirni noči smo se zbudili v še eno sončno jutro.

Polni energije smo se odpravili na ogledovanje in sprehod ob obali do nudističnega kampa Koversada.

Na obali smo se poigrali in betonu, ki nas je spominjal na obraz z zelenimi, košatimi lasmi dodali še oči, nos in usta.  

Čez most smo se napotili na otok Koversada. Prebrali smo, da je bil prvi goli Italijan, ki je priplaval na otok Koversada Giacomo Casanova.

 Z otoka je prelep pogled na drugo stran.

 

Prav nič presenečeni nismo bili, ko smo videli narejena srca iz kamenja. Če se je tu sončil  in pripravljal na svoje ljubezenske pustolovščine Giacomo Casanova, je nekaj tega duha prav gotovo ostalo na otoku.

 

Otok je v tem času res čudovit z neokrnjeno naravo, čistim morjem, skritimi, prodnatimi zalivčki, dišečimi borovci. Nobenega človeka, le ptičje žvrgolenje zmoti tišino. Popolen kraj za relaksacijo in sprostitev.

Da je bil ta dan tudi zvečer nekaj posebnega, pa je poskrbelo še zahajajoče sonce s svojimi toplimi barvami.

Ko je sonce potonilo v zasluženi spanec, smo se mu v mislih zahvalili. 

Kamp Porto Sole Vrsar

Sreda, 18. marec 2015

Po temni noči in z zvezdami posutem nebu, so nas zjutraj prebudili kričavi galebi. Dan smo začeli v počasnem tempu. Pretegovanje, oblačenje, umivanje, zajtrk.

Ko se je ozračje ogrelo, smo se odpravili v Vrsar, ki je samo 10 minut oddaljen od kampa. Šli smo mimo ribičev, ki so imeli delo s popravljanjem in šivanjem ribiških mrež.

Gledanje v morsko dno nas je presenetilo z ognjenordečimi morskimi zvezdami in manj barvitimi brizgači.

Pred nami se je na vrhu grička v soncu razkazoval turistični Vrsar.

 

Po strmi ulici smo se povzpeli do vodnjaka.

Z nenačrto hojo po ozkih, krivih ulicah, smo naleteli na razgledno točko Casanova.

Giacomo Casanova italijanski pustolovec in pisatelj, legendarni ljubimec in osvajalec ženskih src je živel v Vrsarju od leta 1743 do leta 1744.

Vrsar je bil kot predzgodovinsko naselje na vrhu grička obkrožen z enostavnim obrambnim obzidjem. V srednjem veku je bil obkrožen z obzidjem in utrjen s stolpi. Cerkev sv. Martina in zvonik ob cerkvi, ki je bil zgrajen leta 1991.

Kar dolgo časa smo se zadržali v Vrsarju. Ob vrnitvi pa smo zopet posedali pred AD in opazovali morje, galebe, sprehajalce in delo na urejanju parcel.

Ob 18. uri in 11 minut se je sonce poslovilo. Tudi mi smo se umaknili v AD in čas izkoristili za branje knjige  Ženska na konju in Najbolj seksi moški.

Kamp Porto Sole Vrsar

Torek, 17. marec 2015

Nekam naveličani zime, smo se odločili, da se odpravimo za nekaj dni na morje. Prvič letos napolnimo AD in se odpeljemo višjim temperaturam naproti.

 Odločili smo se za kamp Porto Sole v bližini Vrsarja.

 Izberemo številko parcele 32.

 Že prvi dan naredimo sprehod ob morju.

 Naša pasja "morska deklica" bi najrajši zaplavala, če bi ji dovolili.

 

 Po dolgem sprehodu smo se vračali nazaj. Stopili smo na masko, ki je prav strmela v nas.

Nadihani morskega zraka, smo tako lepo lenarili do 18. ure. Potem pa je bil čas, da smo se umaknili v zavetje avtodoma. 

Hrušovljanski pohod

Nedelja, 15. marec 2015

Hruševica je gručasta vas v Občini Komen.Tam smo se udeležili pohoda, ki ga je organiziralo ŠKD Hruševica.

 

Zbrali smo se pred vaškim domom, kjer se nahaja tudi spomenik padlim v NOB.

Ob 9. uri smo štartali iz Hruševice.

Pot nas je vodila mimo vasi Lukovec, skozi Grižnik in čez glavno cesto Komen-Branik na Šumko.

Tam smo imeli daljši postanek za malico.

 Na poti nas je čakalo tudi presenečenje. Pripeljali so se gasilci.

Prav lepo nam je bilo razloženo o funkcionalnosti novega manjšega gasilskega vozila, pa o gašenju požarov, gasilski opremi, načinu gašenja. Povedano nam je bilo tudi o požaru, ki je leta 2006 zajel Šumko.

Ob slovesu od gasilcev smo nadaljevali pot. Vmes se nam je pogled ustavil na "parkirišču" tega ubogega zarjavelčka, ki je čisto napačno. Le z barvo se nekako sklada z naravo.  

V daljavi smo že zagledali manjšo gručasto vasico Mali Dol.

Med drugo svetovno vojno je bila vasica kar dvakrat požgana.

 

Kolona pohodnikov se je po Šumki razdelila na hitrejše in počasnejše pohodnike. Bili smo med hitrejšimi in pazili smo, da je bilo pred nami vsaj nekaj pohodnikov, ki so poznali pot.

Skozi Kobjeglavo smo nadaljevali proti Tupelčem.

Po 18 km poti smo ob 14. uri prispeli nazaj v Hruševico. Najprej smo zagledali podružnično cerkev sv. Jožefa z zvonikom na zvončnico. Ustavili pa smo se tudi ob spomeniku sv. Janeza Nepomuka.

 

V štartnino 5 evrov je bila vključena tudi hrana in pijača. Neverjetno nam je teknilo kislo zelje s klobaso in kruhom.

Tudi kozarček vina smo dobili, katerega pa je kraška burja pometla z mize. Cindi je izkoristila priliko in si ga prav na hitro malo privoščila.