Smučišče Črni vrh nad Idrijo

Četrtek, 26. februar 2015

Po dnevih slabega vremena, je končno posijalo sonce. Odločili smo se za sankanje v Črnem vrhu.

Uživala sem v otroški družbi in na sankah.

 Z vso silo sem napela vrvico, ko me niso hoteli vzeti na sanke. 

 

 Kopala sem v sneg, saj sem pod njim vohala poljske miške. 

S Teom sem norela po snegu, se valjala in kepala. Super je bilo. 

Doma pa sva se pred večerjo skupaj stisnila pred televizor in gledala risanke. Upam, da pride Teo tudi za poletne počitnice k meni na dopust.

Čelkov vrh

Petek, 20. februar 2015

Čelkov vrh je 1106 m visok vrh, ki se nahaja južno od Črnega vrha. Z vrha je lep razgled proti Julijcem, Karavankam in Kamniško Savinjskim  Alpam.

Všeč mi je, ko skačem in hodim po snegu in ga tudi jem. 

S celim telesom sem pripravljenja na šprint za palico. V tej čudoviti naravi je za trenutek prav vse potihnilo.

Občutim veselje, ko palico najdem in se z njo zapodim naokrog.

Plešem okoli nje.

Pa smo na vrhu.  Poslušam šumenje vetra.

 Z višine važno gledam naokoli.   

Ko me postavijo v pozo za poziranje, včasih prav srepo gledam.

Lačna sem in potrebujem energijo, čeprav jo nisem prav nič izgubila. Tak vzpon je zame mala malica. 

Vračamo se nazaj in jaz še vedno skačem po snegu. 

Vrnemo se na cesto in prevzamem vlogo vodičke. Današnji dan mi je bil zelo všeč.  Rada sem na snegu in rada imam sonce.

Branik in grad Rihemberk

Četrtek, 19. februar 2015

Četrtkova vremenska napoved nas je zvabila na izlet v manjše naselje Branik, ki leži v Vipavski dolini.

 

Parkirali smo na parkirišču z vodnjakom in spomenikom Tigrovcem.

Sprehodili smo se skozi Branik. Ustavili smo se pri spomeniku, ki je posvečen Alojziju Baronu Widmayerju generalnemu majorju, junaškemu poveljniku v turških in francoskih vojnah. Tudi mimo kipa Simona Gregorčiča nismo mogli, ne da bi se ustavili.

Prišli smo do Krajevnega urada Branik, na katerem je spominska plošča posvečena Simonu Gregorčiču in spominska plošča ob 100 obletnici čitalnice ustanovljene leta 1867.

Naš sprehod smo tu zaključili in se vrnili nazaj še do vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne. Tu so pokopani vojaki, ki so padli na bližnjih bojiščih ali pa so umrli v vojaški bolnišnici Branik. Ohranjeni so betonski križi, ki so pritrjeni na zid. Od tu smo prav lepo videli tudi cerkev sv. Urha. Vrnili smo se do    parkirišča, saj nas je čakal grad Rihemberk.

Grad Rihemberk ali grad Branik stoji na kopastem griču sredi strmega pobočja nad Branikom. Je največji in najstarejši grad na Primorskem. V zgodovinskih virih se omenja leta 1230.

Mogočno obzidje z okroglimi obrambnimi stolpi dominira nad okolico.

Vhodni obrambi stolp in že dolgo časa s ključavnico zakljenjena vhodna vrata. Res je bil lep februarski dan in res smo spet videli še en delček naše Slovenije.

 

Valentinovi paketki

Pazim paketke

Dovolj imam, daj mi enega!

Če ne daš, bom pa kar sama vzela.

Zajtrk

Torek, 3. februar 2015