Kisi

Zjutraj nas je seveda zanimalo, kako je preživel prvo noč na svobodi. Ko si poklical Kisi, se je začel oglašati. Še Cindi pozna njegovo čivkanje in zmeraj prva teče na teraso. Kmalu je priletel na kletko, odpiral kljunček in čivkal. 

Prišel je na zajtrk. 

Tam so ga res čakali črvički, pa jabolko in semena, ki pa jih ne mara preveč. Tisti dan je še večkrat prišel.
Pri kosilu zunaj na terasi, je priletel na ograjo in potem pristal na moji rami.

Že kar nekaj dni je odkar je na svobodi in vendar je še vedno naš. Rad se zadržuje na kletki in čeprav se smešno sliši, se z nami tudi pogovarja. Glavo obrača levo, desno, nateguje vrat, odpira kljunček. Neverjetno prisrčen je. S svojim čivkanjem nas kliče. Enkrat se je pojavil skozi zagrnjene zavese v sobi in nas klical.

Tudi prijatelje si je že dobil. Skupaj leta s siničkami in tudi s seboj na kosilo jih je že pripeljal.

Svoboden

Torek, 15. julij 2014

Po 19 dnevih bivanja pri nas, je ptičji najdenček, ki sem ga poimenovala kar Kisi izgubil puh in dobil repek. Skoraj odrasel je, naučil se je leteti in čas je, da začne sam skrbeti zase.  V torek zjutraj smo mu zunaj na terasi odprli vratca kletke.

Zletel je ven in se kar nekaj časa zadrževal na vrhu kletke.

Nato je zletel na ograjo, na ptičjo hišico, se oglašal s svojim značilnim čivkanjem in se oziral naokrog.  Počasi je zletel na kivi in se ves tisti dan zadrževal na njem in v naši bližini.

Vmes se je vračal nazaj v kletko, se najedel, napil, tam malo posedel in se pustil božati.

Mali prikupnež

26. junij-15. julij 2014

 

Veliki Dol, Rogaška Slatina, Bohor

Nedelja, 6. julij 2014
Nedeljsko dopoldne smo izkoristili za pohod na Bohor. 

Bilo je vroče, vendar so nas pred soncem varovala drevesa. 

 

Spravili so me na veliko, rogovilasto drevo. Bilo je visoko in potrebovala sem pomoč pri sestopu.

 

Vseskozi smo hodili po prijetni senci, eden za drugim in jaz prva kot zmeraj. Pri Petrovi skali smo posedeli, si pogasili žejo in nadaljevali pot. Med prijetnim klepetom pridemo do koče in se brez postanka vračamo v dolino.

 Po vrnitvi v hladni senci nekateri počivamo. Zakrita med zelenjem opazujem dogajanje pred AD-jem.

 Po dobrem kosilu, prijetni družbi in počitku se ta mladi lotijo obiranja ringloja.

Varovanje košare pa je doletelo mene.

Veliki Dol, Rogaška Slatina, Bohor

Sobota, 5. julij 2014
V soboto smo se odpeljali do Rogaške Slatine. 

Dvakrat smo obkrožili rondo, saj nam je bila njegova sredina s steklenico zelo všeč.

 

Po parkiranju smo se mimo Pegazovega spomenika z zlatim kopitom, napotili proti zdraviliškemu parku. Legenda pravi, da je izvir mineralne vode nastal, ko se je krilati konj Pegaz s kopitom dotaknil tal in povzročil premike zemeljske plasti. Od tu gremo na Evropsko ploščad s spomenikom padlim v NOB in vrtom v ozadju.  Ploščad je bila narejena leta 2004 in predstavlja stičišče mestnega in zdraviliškega dela.

Po promenadi smo se sprehodili mimo hotela Styira in Grand hotela Rogaška s fontano.

Mimo vremenske hišica.

Ustavili smo se ob kopiji kipa sv. Janeza Nepomuka, zavetnika voda Rogaške Slatine. Obnovljeni original, ki je bil izdelan pred skoraj tremi stoletji, stoji v avli Aninega dvora. 

 

Posedimo pri izviru Donat in si ogledujemo okolico: Grand hotel Donat, Medical center, Grand hotel Sava, Kidričev spomenik. Bilo je zelo vroče in z ogledovanjem Rogaške Slatine smo tu zaključili. Po isti poti smo se vrnili do parkiranega avtomobila  in se odločili, da se rajši vrnemo kdaj drugič in tukaj ostanemo cel vikend.

Veliki Dol, Rogaška Slatina, Bohor

Petek, 4.julij 2014

Odločitev, da gremo za vikend na obisk na Veliki Dol je padla v sredini tedna.

V petek so se nam pridružili še Cene in Ana in mali ptičji najdenček.

 

AD smo parkirali na istem mestu kot vedno, šotor pa postavili na ravnini zraven kozolca.

Tu je čudovit mir in lepa narava. Bujno cvetoča jasminova troba z velikimi oranžnimi cvetovi te vabi, da si jo pogledaš čisto od blizu.  

Tukaj še vedno domuje maček Suki, ki pa se Cindi rajši umakne. Ni pa več panike, ko se zagledata. S krajo njenih briketov, se maščuje Cindi za njeno neprijaznost.

Ko Suki odide in še nekaj briketov ostane, si jih privošči še Eli.

Zvečer smo stali pri dveletnem svetlinu, s pogledom sledili čebelam in čakali na nove cvetove, ki se odpirajo samo ponoči. To rožo tukaj poznajo tudi pod imenom fantovsko sonce. Napolnjeni z energijo cvetja in po prijetnem druženju do pozne noči, smo se odpravili spat vsak na svoj konec. Eni v AD, drugi v šotor in tretji v hišo. Eli pa nas je vse čuvala.

Kamp Park Mareda

Petek, 27. - nedelje, 29. junij 2014

Za vikend smo izkoristili še zadnjo akcijo v kampu Mareda.

 Uživali smo v plavanju in skakanju čez valove.

Občudovali smo majhno kompasno meduzo. Lepa je in velika menda tudi nevarna.

Sedeli in s pogledom nakazali željo po kolesarjenju. 

 

Kolesarili do Novigrada in na plažo izven kampa.

 Po vrnitvi zadovoljno smrčali.

In zvečer na obali pričakali pisano obarvan sončni zahod.

Najdenček

Četrtek, 26.junij 2014

Na sredi zelo prometne ceste iz Cerknega proti Idriji, se je znašel tale puhec. Nikjer nobenega gnezda, niti mamice. Bil je čisto nebogljen in še premajhen, da bi vzletel. Na cesti bi prav gotovo umrl, zato se je k nam domov pripeljal na kolesu, zavarovan v kolesarski torbici. 

Najdenčka sedaj doma hranimo.

Sprehaja se po sobi, letenje mu še ne gre.

Sedi zunaj na lončnici in posluša petje drugih ptic.

Na dvorišču poskuša leteti iz veje na vejo.

Cindi rada pri njemu sedi in se ga ne more nagledati. Ko si bo mladiček dovolj opomogel in bo znal dobro leteti, bo odšel novim izzivom naproti.