Sobota, 7. september 2013
V okviru tradicionalnega vaškega praznika Kačišn`ca, je bil tudi današnji pohod po robu Krasa in Brkinov. Štartali smo iz vasice Dane pri Divači z nekaj več kot dvajsetimi hišami, ki stojijo na samem robu med Krasom in Brkini.
Zbiralniki vode pri Studencih se nahajajo na pobočju bližnjega hriba, nedaleč od vaške kapele. V prvem zbiralniku se je nabirala voda, ki je pritekala s hriba, ter se pretakala v nižje ležeči zbiralnik. Od tu je naprej po žlebovih in ceveh tekla v vaško štirno. K obiranju so vabile slive in prav nobena roka in usta niso ostala brez njih.
Spominski kamen na katerem je zabeleženo, kaj in kako se je v letih 2006 in 2007 na delovni akciji delalo na obnovi kalov. Kali so plitvejše kotanje s stoječo vodo. Kal Podkal je služil za napajanje živine. Leži v prostrani ovalni kotanji, kamor se je stekala voda po kolovozu iz vasi. Ob gradnji gozdne ceste je bil dotok vode prekinjen.
Mejame so ponorna jama v katere ponikne potok Golobert. Pred ponorom, ki ga zaznamujejo slikoviti udori in naravni mostovi, je potok vrezal krajšo sotesko.
Na vrhu 511 m visokega hriba Volarije in razgledišče Sokolak, od koder je prekrasen pogled na Škocjan.
Jama na Prevali-Mušja jama je nekaj čez 50 m globoko navpično brezno. Na dnu brezna so našli veliko bronastih in železnih predmetov, ki so ostanek darovanj in kultnih obredov, ki so jih tedanji prebivalci izvajali nad Mušjo jamo.
Obnovljeni kal pri Vrabcih je nekoč služil za napajanje živine, danes pa v njem žejo gasi predvsem divjad. Mi trije pasji navihanci, smo se v njemu lepo okopali.
Mogočno ledenico v zaselku Ledenica pri Kačičah je dal leta 1860 zgraditi Mušič iz Trsta. Namenjena je bila za skladiščenje ledu. V 19. stoletju je ledarstvo postalo pomembna in dobičkonosna dejavnost v zaledju Trsta, kjer so bile zaradi gospodarskega razcveta tega pristaniškega mesta velike potrebe po ledu. Rabili so ga za hlajenje zelenjave, mesa in rib, v gostilnah in premožnih gospodinjstvih ter na ladjah. Naravno vrtačo so obzidali in jo pokrili s streho. Na sredini še danes stoji mogočen kamnit steber, ki je podpiral streho.
Božjepotna cerkev Marijinega rojstva na hribčku v bližini vasi Kačiče. Natančna starost te cerkvice ni znana.
Jazbina je pečina z ravnim dostopom in ravnico pred vhodom, ki je del podrtega jamskega stropa. Bila je nadvse primerna za občasno zatočišče predjamskega človeka. Danes v njej prebiva sova.
Po nekajurnem pohodu ponovno v vasi Dane.
Porton pri Ježinovih z letnico 1857. Ima izredno lepo okrašeno preklado, ki je delo domačega kamnoseškega mojstra Martina Felicijana. Na sredini sta leteča angela, ki držita prt z Jezusovim monogramom. Ob robovih sta reliefni glavi.
Sredi vasi se nahaja komunska štirna, ki je bila postavljena že leta 1819. Vodo iz te štirne je uporabljala vsa vas za pitje, kuhanje in pranje. Ženske so jo do domačije nosile na glavah v lesenih škafih. Za pitje se uporablja še danes.
Zadnja postaja Ošterija na Planinci, kjer nas je čakal velik lonec jote in klobasa.
Osrednji trg v Cerknici z kipom Martina Krpana, kjer smo končali z ogledom.
Odpeljali smo se še do Cerkniškega jezera. Na teh zloženih balah sem preizkusila skakanje navzgor in gledanje navzdol.
In potem opazovali in skušali uloviti v fotoaparat parjenje kačjih pastirjev. Eno najzanimivejših početij v življenju kačjih pastirjev je prav parjenje, ki je nekaj posebnega. Ko se partnerja združita tvorita srčasti lik, ki se imenuje kopula ali kolesej. Zanimiva sta, ko v paru letata naokoli. Skrita med listjem, smo ju komaj opazili.
