Kamp Orsera in Vrsar

Sobota, 23. junij 2012
Zgodaj zjutraj smo se odpravili na morje. Odločili smo se za kamp Orsera, ki se nahaja samo 5 minut stran od Vrsarja.

Kot vedno smo se najprej prijavili na recepciji.

Parcelo, ki smo jo prvo izbrali je bila rezervirana. Do konca našega bivanja pa se nanjo zanimivo ni nihče parkiral. Na opombo glede tega pa so se na recepciji samo posmejali.

Parcelo pred nami si je izbiral celo galeb. Hodil je sem in tja in ni se mogel odločiti.

Imeli smo lep pogled na morje.

Psi imajo svojo plažo prav na koncu kampa. 

Tu sem se naplavala in pomagala nabirati suho cvetje.

Jack je preizkusil pasjo plažo. Ponavadi gre v vodo samo do trebuha. Ne mara plavati.

Tukaj je hotel palico in je zaplaval.

Ja, nekateri so v tem blatu izgubili crocs, drugi je romal v smetnjak. Kljub iskanju ga nismo našli.

Jack je stanoval v svoji prikolici in pred spanjem prišel še na kratek obisk.

Na večerjo k sadju in zelenjavi se je kar sam od sebe povabil jež.

Večer nam je polepšal še tale zahod sonca.

Nedelja, 24.6.2012

Jack je prišel na jutranjo kavico in čaka, če bo mogoče deležen tudi kakšnega priboljška.

 Sledil je sprehod do marine Vrsar.

In naprej ob obali.

Na soncu so se sušile male morske zvezde. Po mojem bi jih vrgla kar nazaj v morje.

Vroče je bilo in Jack je komaj čakal, da si namoči tačke in trebuh.

Izgubljeni galebji mladič.

Na poti nazaj smo se še tukaj malo ustavili.

No midva sva se rajši tako usedla in čakala. Tista roba naju prav nič ne zanima.

Ku ku smo na kavici.

Joj, koliko turistov hodi mimo! Vsak me rad pozdravi in poboža.

Cvetoče drevo z belo magnolijo.

Nekdo je cvet magnolije tako odložil  v park.

Ne grem naprej v vodo. Tukaj ni plaža za pse in čeprav nobenega človeka ni bilo v vodi nam je Nemec prišel povedat, da se tukaj psi ne smejo kopati.

Jaz sem se vseeno kopala, ker rada plavam v družbi. "Ata" je po mnogo letih privlekel iz vode leščurja. Pokazal nam ga je in potem vrgel nazaj v morje.

Zvečer smo se po drugi poti odpravili v Vrsar.

Bila je bolj strma in imela je kar nekaj stopnic.

Radovedna in zaljubljena galeba.

Z vrha pogled na morje in male otočke.

Na razgledni točki je postavljen kip angela.

Obzidje

Stara romanska mestna vrata.

Hiša z okni v rumeni, rdeči, modri in zeleni barvi.

Stara vespa.

Cerkvica sv.Antuna Padovanskega.

Novejši vhod v hotel.

Zanimivo okrašena hiša.

Ponovno v kampu Mareda

Čekiranje na recepciji.

Izbrana parcela številka 68.

Čakam zraven kabla, da nam nekdo pride priključit elektriko. 

Sedim in sledim dogajanju ob postavljanju šotora.

Preverila sem pravilno postavitev šotora, saj bosta v njem spala Anja in Simon. Tudi jaz bi spala v njem,  vendar bi bila samo za zgago.

Vidi se oranžna umazanija, ki pomeni cvetenje morja. Bila je samo na tem delu in še to za kratek čas.

Tukaj je morje čisto in lahko plavam.

Mokra sem in se tako sušim.

Popoldanski počitek pod ležalnikom.

Grem plavat in zopet imam nemškega pasjega občudovalca.

Sedim na plaži v špranji.

V daljavi se nekaj dogaja.

Počivam po tekanju za palico.

Vroče je.

Treba bo pomiti posodo.

Gremo še malo plavat.

Radovedna ribica med dvema kamnoma.

Sušim se in uživam v poznem popoldnevu na plaži.

Moj pogled je usmerjen direktno na morje.

Igranje s postavljanjem kamnov.

Čakam na sardelice.

 Zahajajoče sonce skozi veje drevesa.