Biotermah Mala Nedelja 2011

Leto dni nazaj smo bili na  poti v Bioterme Mala Nedelja, ki se nahajajo med Ptujem in Ljutomerom.

Zadnji smerokaz, ki nas je usmeril do našega končnega cilja in ena izmed 15 kapelic, ki se tu nahajajo.

Parkirali smo na ogromnem parkirišču nasproti hotela.

Tam sem se znorela in temeljito razgibala. Nosila sem rumeno žogico na vrvici in z njo otresala sem in tja. Tudi po gobčku sem jih z njo dobila. Ko sem imela jeziček že skoraj na pesku, je bil čas za počitek in spanje.

Medtem, ko sem jaz spala sta se ostala dva namakala v termalnem bazenu.

Vsak dan smo naredili en daljši in več krajših sprehodov. Ogledali smo si cerkvico sv. Trojice, ki leži na nadmorski višini 279 m.

 Mala Nedelja ima veliko številno sakralnih znamenj. Vaških križev je 27.

Šli smo mimo hiše z napisom "ŽIVEL KRISTUS KRALJ".


LJUTOMER

Zadnji dan smo si želeli ogledati Ljutomer, ki je metropola Prlekije. Njen grb je sestavljen iz štirih barv. Na ščitu je enorogi konj, ki se vzpenja nad zmajem. Oba predstavljata zmago dobrega nad zlim.

Do Ljutomera smo se pripeljali z AD-jem. Tam smo "osedlali" kolesa, vzeli nahrbtnik in se odpravili na raziskovanje.

Obkolesarili in sprehodili smo se po Glavnem trgu.

Ogledali smo si mestno hišo  

Župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika

Iskali smo belo štorkljo, ki je simbol pomurske pokrajine. Eno smo našli v njenem starem gnezdu na električnem drogu.

Drugo pa na dimniku

Peljali smo se po poti označeni s srčki, ki nas je pripeljala do parka 1. slovenskega tabora.

To je park mogočnih hrastov, ki poosebljajo trdoživost in ponos prebivalcev te pokrajine.

Prilegel se je kratek počitek v senci pod mogočnim hrastom.

Potem smo poiskali še eno znamenitost. To so ljutomerski kasači, plemeniti konji, ki so živahni, ubogljivi, hitri, delavni, žilavi, vztrajni in ponosno elegantni.

Hipodrom, kjer se v poletnih mesecih odvijajo tradicionalne kasaške dirke.

Čas v Ljutomeru nam je hitro minil. Odpraviti smo se morali proti domu. Med potjo pa smo vseeno naredili še en postanek v Ljubljani in še malo kolesarili po Tivoliju. Jaz sem tudi malo tekla, da sem razgibala svoje tačke. Bil je res prelep vikend.

Zopet v Sloveniji

Pred nekaj dnevi se je iz Nemčije v Slovenijo vrnil Jack. 

To je še vedno moj nesojeni fant in sicer zato, ker pač nima rodovnika. Jaz pa ga imam vseeno zelo rada.

Vedno, ko pride mi prinese darilo. Letos sem dobila rjavo rutko z mojim imenom in telefonsko številko, če se slučajno kje izgubim. Hvala Jack!

Na našem prvem skupnem sprehodu smo ob robu poti opazili mravljišče in prve mravlje. Jack je bil takoj v njihovi bližini. Pred njim so se branile tako, da so ga pošpricale s kislino, ki jo brizgajo iz zadka.

Z jezičkom si je potem čistil gobček.

Nova ureditev na naši sprehajalni poti.

Jack se je slikal stoječ na vseh štirih tačkah.

 Srečanje s prvo letošnjo kačico kobranko, ki je človeku nenevarna.

Ob vrnitvi s sprehoda grem še na teraso in na moji razgledni točki opazujem prhauz, rumeno hišo, kjer stanuje Jack.

Mimogrede pa vidim še kaj drugega.

Naravni rezervat Škocjanski zatok

Istočasno z obiskom pokopališča školjk obiščemo tudi Škocjanski zatok. Tam je speljana več kot dva kilometra dolga krožna učna pot.

Učna pot se vije med trstičjem, ki predstavlja pomembno življenjsko okolje za mnoge živali.

Škocjanski zatok je pravi raj za ptice.

Veliki beli čaplji

Polslana laguna z gnezditvenimi otočki in morskimi močvirji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš.To so ozkolistna mrežica, obmorski loček, navadni osočnik in druge.

Na poti so urejena opazovališča z informacijskimi tablami o rastlinskem in živalskem svetu.

Skozi odprtine lesenih opazovalnic sem videla ponirke, liske, čaplje.

Tu je doma Primo, istrsko govedo, ki je delovno, odporno, vzdržljivo in vztrajno, vodljivo pri delu, skromno v prehrani, živahnega temperamenta in zelo navezano na človeka. No tukaj si je očitno privoščil malo lenarjenja.

Tu sta doma tudi kamarški kobili Rosa in Rižana. Ta pasma je zelo stara. Prilagodila se je na življenje v močvirju in se lahko pasejo tudi v globoki vodi. Skotijo se črne ali temno sive barve, ko odrastejo pa postanejo beli.

Med trstičjem se skriva žaba debeloglavka in nas opazuje.

Tukaj telovadi in si krepi svoje krake.

Grmiček zanimivo okrašen z majhnimi polžki.

Ob odhodu pa se nismo mogli nagledati rožnatih oblakov.

Dolgčas

Dolgčas, kje pa! Abbado te besede sploh ne pozna. Čeprav se zelo rad potepa, mu tudi drugače ni dolgčas.

Na balkonu se skupaj z Dakoto nastavljata sončnim žarkom.

Uživata v toploti in druženju. 

Abbado se rad igra z žogico in drugimi igračami.

Že od začetka marca obiskuje malo šolo pri Kinološki zvezi na Brdu. Šolo rad obiskuje in se hitro uči. Privošči si tudi malo zabave z grizljanjem palice.

Kadar pa si česa zelo močno zaželi, Ano pogleda takole.

Kmalu se spet javim. Pozdravčke iz Ljubljane

Abbado

Tudi mi vračamo pozdravčke iz Idrije in želimo čim več lepih, spomladanskih doživetij in potepanj.

Abbado in pustni čas

V času pustnih šem, sem se kar lepo prepustil, da me našemijo.

Našemljen sem v Afrojacka, ki je sedmi na lestvici Top 100 DJ.

Sem Jack Sparrow, kapitan iz filma Pirati s Karibov.

Na koncu se nisem mogel odločiti, katera maska mi bolj pristaja. Sklenil sem, da bom ostal kar Jack Russell Terier Bado.

Abbado se zabava

Po dolgem času se nam je oglasil Abbado in bili smo zelo veseli. Prav vse ga zanima in povsod se zabava.

Na začetku februarja je z Janom igral hokej na Rakitni.

Kljub nizkim temperaturam mu je postalo vroče in bundica mu je postala odveč. 

Ko se je privadil na ledeno površino in mu ni več tako močno drselo je v hokeju premagal Jana in Tadeja, dolgoletna igralca hokeja. En velik hura za malega hokejista.

Imel se je zelo lepo in je neizmerno užival v tem novem izzivu.